KNOF je potoval v Romunijo, natančneje v Iași – 2. največje Romunsko mesto, nekoč glavno mesto. Namen potovanja je bila udeležba na konferenci socialne ekonomije v sklopu projekta Buy social, ki jo je organiziral naš projektni partner ADV Romanija.
Ob prihodu v Iași je najprej sledila predstavitev mesta ter namestitev v hotelu. Naslednji dan smo se srečali s preostalimi partnerji ter go. Doroteo Daniele, vodjo partnerstev v EU pri Diesis Network in go. Fabiano Pompermaier, vodjo projektov pri Diesis Network, s katerimi sodelujemo pri projektu Buy social, na sedežu podjetja ADV Romanija.
Srečanje in sestanek sta bila namenjena predstavitvam vseh partnerjev ter načrtom in ciljem Buy social projekta.
Mi smo seveda z veseljem napovedali enega največjih modnih dogodkov pri nas, katerega smo organizator. Dogodek se bo odvijal v petek, 10. 5. 2024, v nakupovalnem središču Citypark Ljubljana.
Po sestanku je sledil voden ogled sedeža ADV Romanija. Vse nas so navdušili njihovi prostori, saj jih imajo zares veliko ter poleg ogromne šivalnice, tudi veliko pražarno kave Opya. Po vodenem ogledu smo se odpeljali v lokalno restavracijo, kjer je sledila tipična romunska večerja, ki malce spominja na slovensko kuhinjo. Prav tako smo imeli pri večerji možnost pokušanja njihovih žganih pijač in vin, ki jih pridelujejo tam.
Tretji dan je bil dan za največjo konferenco socialne ekonomije v Romuniji: Enterprising for Tomorrow 2024, ki se je udeležilo skoraj 1000 udeležencev iz 15 evropskih držav ter kar 36 govorcev. Ta konferenca je bila glavni razlog, da smo bili tam.
Dogodek je potekal v mestu Iași v Romuniji, ki je združil evropske voditelje na področju socialne ekonomije, predstavnike Evropske komisije in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD, romunsko ministrstvo za delo in socialne zadeve, socialne podjetnike, klasične podjetnike in predstavnike zasebnega sektorja ter lokalne oblasti.
Na konferenci so bila obravnavana glavna vprašanja sedanjosti in prihodnosti socialne ekonomije. In 36 govorcev je na oder prineslo različne poglede na sektor z velikim potencialom za boljšo prihodnost vseh nas. Evropski voditelji, ki so prispevali k nastanku akcijskega načrta za socialno ekonomijo, predstavniki javnih organov, poslanci in senatorji, so se udeležili dogodka, ki sidra romunsko socialno ekonomijo v evropske modele najboljših praks.
Govorcem sta se pridružili tudi ga. Dorotea Daniele in Fabiana Pompermaier.
Romunija sprejema pomembne korake za razvoj socialne ekonomije. Ministrica za delo in socialne zadeve ga. Simona Bucura-Oprescu, ki se je udeležila konference, je razpravljala s podjetniki, katerih glavni cilj ni ustvarjanje dobička, temveč razvoj dejavnosti, ki prinašajo socialne koristi.
Besede go. Oprescu: “V Iașiu smo videli izjemen model dobrih praks socialne ekonomije. Od potovalnih agentov, ki odlično opravljajo svoje delo, čeprav so na invalidskem vozičku, do ljudi iz ranljivih okolij, ki delajo v pražarni kave. In ker socialna ekonomija pomeni človeško in okoljsko odgovornost, se kavne vrečke uporabljajo za ustvarjanje kreativnih oblačil.”.
Socialna ekonomija je v Romuniji hitro razvijajoč se sektor. Sredi februarja je ministrica ga. Simona Bucura-Oprescu v Liegeu podpisala časovni načrt Evropske unije za socialno ekonomijo. Dokument opredeljuje vlogo, ki jo imajo države članice v razvoju podjetij, ki niso le donosna, ampak tudi vključujoča in trajnostna.
Kot pravi: “Želim si, da bi se socialna ekonomija razvijala in ustvarjala programe na Ministrstvu za delo in socialne zadeve, da bi spodbudili ta sektor. Želim si, da bi vsaj eno odstotno točko romunskega BDP-ja namenili dejavnosti socialnih podjetij.”.
Vsak dan približno 2,8 milijona subjektov socialne ekonomije v Evropi zagotovi konkretne in inovativne rešitve za glavne izzive, s katerimi se soočamo. Ustvarjajo in ohranjajo kakovostna delovna mesta, prispevajo k vključevanju prikrajšanih skupin v družbo in trg dela ter k zagotavljanju enakih možnosti za vse, spodbujajo trajnostni gospodarski in industrijski razvoj, spodbujajo aktivno udeležbo državljanov v naših družbah.
Socialna ekonomija dopolnjuje ukrepe držav članic pri zagotavljanju kakovostnih socialnih storitev na stroškovno učinkovit način. Prav tako dopolnjuje prizadevanja za vključevanje mladih in prikrajšanih skupin (npr. invalidov, starejših, dolgotrajno brezposelnih, ljudi z migrantskim ozadjem ali oseb rasnega ali etničnega manjšinskega porekla, staršev samohranilcev) na trg dela in družbe nasploh.
Na primer, socialna ekonomija pomaga invalidom, da dobijo zaposlitev na odprtem trgu dela, in zagotavlja bistvene storitve za podporo njihove avtonomije.
Poleg tega socialna ekonomija prispeva k izboljšanju enakosti spolov. Po eni strani ima veliko žensk dostop do trga dela prek delovnih mest, ki jih ustvarja socialna ekonomija. Po drugi strani pa socialne in varstvene storitve, ki jih zagotavlja socialna ekonomija, ženskam omogočajo dostop do širšega trga dela.
Podobno socialna ekonomija prispeva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja (SDGs) na ravni EU in svetovni ravni, saj je po vsem svetu dejavno vključena v zmanjševanje revščine, spodbujanju prehoda k trajnostnim mestom in skupnostim, odgovorno potrošnjo in proizvodnjo ter trajnostno financiranje. Kot take so neprofitne organizacije ključni steber socialne in gospodarske odpornosti Evrope.
Socialna ekonomija ima potencial, da preoblikuje gospodarstvo po pandemiji COVID-19 s pomočjo trajnostnih in vključujočih gospodarskih modelov, ki vodijo k pravičnejši ekološki, gospodarski in družbeni preobrazbi.
Videli smo, kako zelo so pripravljena sodelovati klasična podjetja s socialnimi podjetji ter tudi, kako so pri tem pripravljena pomagati ministrstva. Le s skupnimi močmi lahko kaj dosežemo in velikokrat vidimo, kako klasična podjetja zmajujejo z glavo, češ da če ni LE dobičkonosno, ne želijo sodelovati s socialnimi podjetji.
A zavedati se je treba, da brez socialnih podjetij ne bi našli rešitev za ranljivejšo skupino ljudi – primer tega je na sliki spodaj: evakuacijski načrt za slepe in slabovidne. Brez socialnih podjetij ranljivejša skupina ljudi na žalost ne bi bila vključena v družbo.
Imeli smo tudi možnost nakupa izdelkov socialnih podjetij, ki so bili razstavljeni v največjem nakupovalnem centru v Iașiu. Vsi smo se strinjali, da so bili izdelki kakovostno narejeni kot tudi uporabni. Zelo so bila zanimiva in atraktivna oblačila in zavese, narejena iz bombažnih kavnih vrečk.
Po konferenci je sledila gala podelitev nagrad socialnih podjetnikov.
Delati nekaj, da le ustvariš dobiček, ni dolgoročno, ne za družbo kot tudi ne za okolje. Vplivati in delati dober učinke pa je prihodnost.
