Projekt: Communities Go Circular
Dogodek: Krožne skupnosti – sistemske rešitve ponovne uporabe
(WP4 – System solutions for reuse centers and reuse companies)
Datum: 22. 6. 2023
Kraj: Trubarjeva 50, Ljubljana

3. delavnica: INOVACIJE IN RAZVOJ SISTEMOV PONOVNE UPORABE in SREČANJE REUSE CENTROV SLOVENIJE

1. Uvod

Program dogodka:

• Uvod in predstavitev projekta Communities go circular
• Predstavitev inovacij na področju ponovne uporabe
• Srečanje reuse centrov Slovenije
• Diskusija s predlogi in sklepi

2. Povzetek ugotovitev interaktivne delavnice

Na delavnico smo ciljno vabili predvsem predstavnike različnih reuse centrov. Ugotovili smo, da smo zelo različni, in sicer nekateri delujejo znotraj nevladnih organizacij, socialnih podjetij, javnih komunalnih podjetij, zadrug, s. p.-jev, organizacije Rdečega križa … Nekaj organizacij je imelo bolj sistemski pristop, druge so bile bolj »butične«.

Prisotni so bili:

• DEPO Vrhnika – Komunala Vrhnika
• Zavod Stara šola Sevnica so.p.
• Knof so.p. – trgovina Knof collection Ljubljana
• Jugo šik – Nina Savič s.p.
• CPU d.o.o. so.p.
• Zadruga Dobrote
• Fundacija Vincenca Drakslerja
• Knjižnica Reči in Izmenjevalnica Rdečega križa
• Društvo Ekologi brez meja
• CPU Vuzenica

Prva tematika je postavila pod vprašanje, kateri so najbolj optimalni, učinkoviti, trajnostni načini ločenega zbiranja tekstila, ki ga zahteva Evropska komisija od komunalnih podjetij, in sicer do 1. januarja 2025. Dejstvo je, da danes na terenu že obstaja več različnih načinov ločenega zbiranja tekstila od mešanih komunalnih odpadkov, in sicer:

• Zabojniki za tekstil:

Postavijo jih večji prevzemniki tekstila, ki sicer imajo pridobljeno OVD dovoljenje, pa tega načeloma ne potrebujejo, ker predana oblačila v zabojnike »še niso odpadek«. Odjemalci nato poročajo komunalnim podjetjem o zbranih količinah tekstila. Eden od odjemalcev na tak način v Sloveniji samo v treh občinah zbere 145 ton tekstila, postavljenih imajo 40 zabojnikov. Del od tega gre za izdelavo lastnih izdelkov (do 30 %), ostalo pa odjemalci prodajo velikim »raghouses« po Evropi. Ti nato mehansko in ročno sortirajo »originalne vreče« z doniranim tekstilom na vrsto oblačil, barvo, nato pa poznavalci tekstila to ločijo po stilih ter vrednosti, da se iz celotnega kupa pridobi 10 % t.i. »kreme«. Ta krema se nato proda v razne second-hande po Evropi, s prihodki od prodaje pa potem krijejo stroške predelave 90 % preostalega tekstila, ki je slabše kvalitete. Nekaj tega se predela v krpe za industrijo, veliko pa se ga v balah izvozi v podsaharsko Afriko, na t.i. »secondhand tržnice«, kjer se manjši delež oblačil še izloči za ponovno uporabo. Večji delež pa se nato odvrže na divja odlagališča, na obale ali se celo zažge brez vsakega nadzora.

Pri tem eden od slovenskih odjemalcev pove, da ta sistem dobro deluje, ker omogoča, da se Slovenci in Evropejci učinkovito znebimo gore odpadnega tekstila, ki na leto obsega že 8 milijonov ton. Da pa je problematično, ker v Afriki nimajo ustrezne infrastrukture, da bi predelali odpaden tekstil na primeren način (npr. piroliza – za proizvodnjo kemičnih spojin ali energijo).

• Sprejemanje donacij:

Drugi način ločenega zbiranja tekstila je preko zbiranja donacij občanov direktno v poslovalnicah. Pri tem se na posamezno poslovalnico zbere okvirno 1 tona oblačil na mesec. Oblačila se sortirajo na mestu, pri tem se od 30-50 % oblačil nameni za ponovno uporabo oz. prodajo v poslovalnici, 10-15 % se nameni za izdelavo krp za industrijo, približno 2 % tekstila gre v zavetišča za živali (kovtri, odeje), en del oblačil, cca 1 % se predela oz. apciklira, ostalo (57-32 %) pa je preveč uničeno ali ponošeno ali pa ni možno prodati, zato gre med mešane komunalne odpadke. Pri tem procesu se zbere večji delež kvalitetnih oz. še uporabnih oblačil, s katerimi se ustvarja delovna mesta v lokalnem okolju in ponuja trajnostna oblačila lokalnim prebivalcem. Postopek je precej bolj transparenten, zbiralci donacij pa ne potrebujejo OVD.

Kljub temu pa beležijo količino zbranega tekstila in količino tekstila, ki je dan v ponovno uporabo. Posamezen odjemalec je sicer sposoben procesirati veliko manjše količine kot odjemalci s kontejnerji, ki tekstil v večini izvozijo. Teh manjših odjemalcev je vse več (trenutno je v Sloveniji okoli 15 reuse centrov z oblačili, ki letno procesirajo in lokalno ponovno uporabijo 180 ton oblačil, pri tem pa ustvarijo vsaj 15 delovnih mest).

Z razvojem novih načinov zbiranja oblačil »na domu« lahko še povečamo delež kvalitetnih oblačil v masi ločeno zbranega tekstila. S tem povečamo dodano vrednost procesa sortiranja in prodaje, zmanjšamo stroške sortiranja gore neuporabnih, ponošenih oblačil, lažje zagotovimo lokalno ponovno uporabo in ustvarjanje pozitivnega okoljskega in socialnega učinka v domačem okolju.

Glede na to, da se do 1. januarja 2025 pričakuje Uredba za ločeno zbiranje tekstila je pri tem pomembno, da odločevalci, ki bodo določali pogoje in smernice za upoštevanje uredbe iz strani komunal prepoznajo vse obstoječe prakse ločenega zbiranja tekstila in upoštevajo njihove specifike, pristope, socialne in okoljske učinke ter učinkovitost pri trajnostnem reševanju problema odpadnega tekstila.

Srečanje reuse centrov Slovenije

Prisotnih je bilo 10 predstavnikov reuse centrov Slovenije. Ugotovili smo, da centri delujejo na različne načine, so različno financirani, eni so popolnoma na trgu, spet drugi so delno kriti iz občinskega proračuna, tretji delujejo na humanitarni oz. prostovoljni bazi, četrti so podprti iz strani privatnega kapitala (zagotavlja brezplačne prostore).

Različna je bila tudi stopnja »razvitosti« poslovnega modela posameznih reuse centrov, nekateri centri že merijo svoj družbeni učinek, drugi še ne, različna je tudi stopnja razvitosti delovnih procesov znotraj poslovnega modela.

Predlagane rešitve:

Predstavniki reuse centrov so se strinjali, da je potrebno izpostaviti pomen znižanja DDV na rabljena oblačila in pohištvo ter popravila pohištva. Izpostaviti je treba tudi pomen merjenja okoljskega in socialnega učinka reuse centrov in kompenzacijo le tega z lokalno komunalo oz. občino, kot imajo to urejeno v primeru Komunale Vrhnika, kjer 20 % dejavnosti reuse centra DEPO dofinancira občina, kar pa kompenzirajo z manjšimi stroški obdelave odpadkov oz. nižjimi položnicami za občane.

Večja profesionalizacija delovnih procesov znotraj reuse centrov in pridobivanje OVD za ponovno uporabo bi omogočala tudi prijavo centrov na zelena javna naročila. Zelena razpisana iz strani komunalnih podjetij, pri katerih bi le-ta upoštevala določene družbene in okoljske kazalnike in ne le najnižjo ceno.

Ena od možnih rešitev delnega kritja stroškov ponovne uporabe, ki nastajajo v reuse centrih je tudi sistem razširjene odgovornosti proizvajalcev, kot je to urejeno npr. pri odpadni električni in elektronski opremi. Ta sistem na področju odpadnega tekstila že učinkovito deluje v Belgiji.

Na eni od delavnic pa je prišlo tudi do pobude, da bi shema proizvajalčeve razširjene odgovornosti nalagala proizvajalcem, da v svojih trgovinah del prodajnega prostora (npr. 10 %) namenijo prodaji rabljenih oblačil in drugih izdelkov, ki jih imajo v ponudbi. Pri zbiranju, sortiranju in zagotavljanju dobave teh izdelkov bi jim lahko pomagale obstoječe organizacije oz. socialna podjetja, ki se ukvarjajo z rabljenim tekstilom.

Zapisnik pripravila ekipa KNOF

JAVNA RAZPRAVA:

Na podlagi ugotovitev iz vseh treh delavnic, ki smo jih izvedli v sklopu delovnega paketa Sistemske rešitve ponovne uporabe projekta Communities go circular, dodatnih komentarjev vseh udeležencev delavnic ter zainteresirane javnosti bomo na koncu pripravili predlog oz. smernice vladi za ureditev področja ponovne uporabe v Sloveniji kot izhaja iz Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17, 60/18 in 44/22 – ZVO-2) in Zakona o varstvu okolja – ZVO-2 (Uradni list RS, št. 44/22 z dne 29. 3. 2022).

Časovnica:

• Objava vseh zapisnikov delavnic na spletni strani knof.si – do 15.7.2023
• Sprejemanje komentarjev, predlogov, pobud na zapisnike in ugotovitve iz delavnic – do 15.8.2023
• Oblikovanje končnega predloga oz. smernice vladi za ureditev področja ponovne uporabe v Sloveniji – do 15.9.2023

Povzetek 1. in 2. delavnice:

1. delavnica: STANDARDI DELOVANJA REUSE CENTRA, PROCESI DELA, VIRI MATERIALA (14.2.2023, Krožni laboratorij Knof, Krško)

2. delavnica: FINANCIRANJE IN SISTEMSKE UREDITVE (1.6.2023, Hiša Kulinarike, Novo mesto)