KROŽNO ZELENO JAVNO NAROČANJE – IZZIVI IN PRILOŽNOSTI
April 25, 2022
Zeleno javno naročanje

V Sloveniji je od leta 2017 v veljavi Uredba o zelenem javnem naročanju. Glede na podatke s portala enarocanje.si ugotavljamo, da večina javnih naročil že formalno upošteva socialne ali okoljske vidike. Po podrobnem pregledu pa opažamo, da v praksi ostaja še veliko pomanjkljivosti, ki bi omogočile, da bi Uredba v večji meri prispevala k pospeševanju prehoda v zeleno oz. krožno gospodarstvo.
Na drugi strani s strani komunalnih podjetij prejemamo informacije, da se količine odpadnega tekstila, pohištva in plastičnih izdelkov povečujejo in v veliki večini po uporabi romajo v sežig. Za nove izdelke se tako pretežno še vedno uporablja nova fosilna goriva in druge naravne vire, kar obremenjuje okolje.

Zato smo v KNOFu v sodelovanju z SRIPom Krožno gospodarstvo organizirali posvet na temo krožnega zelenega javnega naročanja, ki se je zgodil 21. 3. 2022 v Krožnem laboratoriju KNOF v Krškem.

Na posvetu smo predstavili priložnosti in izzive, s katerimi se srečujemo vključeni akterji, od javnih inštitucij, proizvajalcev, razvojnih organizacij in nevladnih organizacij. Z namenom razvoja več krožnih javno-zasebnih partnerstev za zapiranje snovnih zank, s poudarkom na odpadnemu pohištvu, tekstilu in plastičnih izdelkih.

Na posvetu so kot govorci sodelovali predstavniki MOP (pod okriljem projekta Care4Climate), SRIP Krožno gospodarstvo, Climate KIC, Circular Shield, inštituta InnoRenew CoE, podjetja Donar d.o.o., Beti d.d., Mestne občine Novo mesto, Komunale Kostak d.d., ki na tem področju delujejo kot ključni deležniki.

Pripravili smo zapisnik z ugotovitvami, predlogi in sklepi posveta, ki ga delimo s ključnim deležniki in zainteresirano javnostjo.

PREDLOGI POSVETA:

 

1. Podati predlog na MJU kot enemu izmed največjih javnih naročnikov, da pripravi skupno zeleno javno naročilo oz. pilotni primer krožnega javnega naročila

Predlog na MJU naslovijo skupaj SRIP Krožno gospodarstvo in Knof so.p. in predlagajo izvedbo naročila majhne vrednosti oz. izločitve sklopa v konkretnem naročilu za podporo manjših dobaviteljev, proizvajalcev iz Slovenije.
Primer javnega naročila: Trg javnih naročil pohištva v Sloveniji obsega 15 milijonov letno. Vsaka javna uprava naj ima vsaj en kos pohištva iz ponovne uporabe (kreativno nadgrajeno pisarniško pohištvo). Na tak način bi konkretno povečali okoljski in družbeni učinek javnih naročil.

2. Oblikovati katalog ponudnikov krožnih izdelkov in storitev zanimivih za javne naročnike.

Priprava kataloga slovenskih ponudnikov za zelena javna naročila ter sočasno organizacija »matchmaking« delavnic z javnimi naročniki in podjetji ter predlog razvoja in usmeritve podjetij preko zelenih javnih naročil, kot nadgradnjo delavnic, ki jih organizira MOP v okviru zelenih javnih naročil.

3. Usposobiti osebe, ki bodo nastopale kot svetovalci javnim naročnikom za spodbujanje krožnega javnega naročanja

Osebe morajo biti podkovane z znanji o zelenem javnem naročanju in na drugi strani o tehnični specifiki, standardih dobaviteljev ter okoljski problematiki. Dodana vrednost bi bila, da bi zastopali konkretna krožna podjetja.

4. OBLIKOVATI KOC (kompetenčni center) KOMUNALNIH PODJETIJ – nov KOC za dvig kompetenc pri komunalnih podjetjih in z njim povezanim ekosistemom

Poudarek KOC-a bi bil na:
a. usposabljanju in oblikovanju novega poklica komunalnega delavca, ki skrbi za ponovno uporabo,
b. seznanjanju vodstva komunal o pomenu centrov ponovne uporabe in podpori, sodelovanju z njimi, oblikovanju sistemov razbremenilne logistike,
c. nadgradnja komunalne službe z izobraževanjem o razvoju ločenega zbiranja frakcij, preden postanejo odpadek.

5. Mesečni sestanki bodočih partnerskih timov za rešitev specifične okoljske problematike

Vključujejo tako proizvajalce, kot znanstvene inštitucije, predstavnike komunalnih podjetij, civilne družbe in druge.

Poiskati prave, odprte sogovornike med javnimi naročniki, ki imajo možnost odločanja ali lahko vplivajo na strateške odločitve v teh institucijah (npr. svetovalci županom).

 

DRUGE UGOTOVITVE POSVETA:

 

1. Razlog, da se manjše ustanove ne odločajo za zelena javna naročila je največkrat v pomanjkanju kompetenc/izobrazbe s tega področja.

a. Pokazale so se potrebe po osebi – svetovalcu, ki zastopa krožna podjetja in predstavi možnosti in rešitve, ki že obstajajo ali se jih lahko razvije – saj zakonodaja že veliko omogoča, ovire se pojavljajo pri znanju/kompetencah (tudi v povezavi s standardi o »uporabnosti« izdelkov).
b. Potreba je po novih kadrih in kompetencah: naravovarstvo, ekodesign, digitalizacija – usmeritev šolstva v nove profile poklicev.
c. Podporo pri pripravi zelenih javnih naročil nudi MOP .

2. Kako predstaviti še druge, neekonomske učinke (okoljske, socialne, idr.), da bi se ustanove večkrat odločale za zelena javna naročila?

a. Pokazala se je potreba po merjenju učinka na enotni nacionalni ravni – okoljskega, socialnega in hkrati strateško ekonomskega – najnižja cena ni nujno tudi najnižji strošek.

3. Dostop do odpadkov za nadaljnjo reciklažo in predelavo je oviran (primer tetrapak, plastika, …). Postavlja se vprašanje kam gredo ti odpadki, saj ni sledljivosti (izvoz, sežig, …)?
4. Spodbuja naj se uporabne, življenjske krožne projekte (komisije za priprave razpisov, ocenjevanje razpisov – cilji in kazalniki).
5. Potrebno je spodbujanje najema, izposoje, »sharing-a«, skupne uporabe predmetov tudi v (zelenih) javnih naročilih.
6. Naravnih virov bo vse manj, odpadki bodo postali/so že surovina – potrebno je spodbujanje in ozaveščanje o učinkovitem sortiranju odpadkov, kar bi omogočilo lažjo reciklažo (kakovost frakcij) in nato poiskati obrate/partnerstva za reciklažo/upcycle odpadkov.
7. Partnerstva, povezovanja za doseganje različnih stopenj TRL pri snovnih zankah, upcycling-u itd so nujna.
8. Tekstil v EU – ali je trg zrel, da se tekstilna industrija vrne v EU? Na kakšen način?
9. Trg Slovenije je kompleksen – zakaj slovenska podjetja veliko izvažajo, po drugi strani pa ni ponudnikov, ki bi odgovarjali na razpise, kjer iščejo krožne, inovativne produkte, storitve?
10. Covid in vojna v Ukrajini kličejo po novih rešitvah zaradi ovirane logistike – partnerstva, snovne zanke, idr. v lokalnem okolju (proizvodno-dobavne verige).

 

Pojasnilo kratic:

KOC – kompetenčni center
SRIP – Strateška razvojno-inovacijska partnerstva, SRIP – Krožno gospodarstvo
MJU – Ministrstvo za javno upravo
MOP – Ministrstvo za okolje in prostor
DROE – Družba za ravnanje z odpadki
TRL – raven tehnološke razvitosti

 

 

 

logotipi2
ViveRos: Pot do knjige

ViveRos: Pot do knjige

Poceni, dostopen pobeg iz realnosti   Sem Nina Stanek, mlada podjetnica začetnica in velika...

en_USEnglish