Plastika – 3R recycle-reduse-reuse
August 27, 2021

Plastika je skupno ime za vrsto sintetičnih in polisintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin. Za večino teh materialov je značilno, da se ob delovanju sile upognejo, ne da bi se zlomili – plastičnost, po čemer so dobili tudi ime.

Prvi plastični material je leta 1839 odkril Chasrles Goodyear. Najhitrejši napredek je tehnologija izdelave plastike doživela z napredkom kemijske tehnologije po prvi svetovni vojni. Med prvimi znanilci prodora plastike v vsakdanje življenje sta bila poliester in polivinil klorid, ki so ju iznašli v nemškem podjetju IG Farben. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je pravo senzacijo povzročila iznajdba poliamida bolj poznanega pod imenom najlon.

Cenena izdelava in možnost prilagajanja lastnosti materialov namenu sta povzročila, da je danes plastika žal nepogrešljiv del človeškega vsakdana.

Vrste plastike

Večino tipov plastike pridobivamo s predelavo surove nafte. V vsakdanjem življenju največkrat srečamo naslednje tipe:

Polipropilen PP

Embalaža, ohišja električnih naprav, avtomobilski odbijači…

Polistiren PS

Pena za pakiranje, embalaža, pribor za enkratno uporabo, ovitki za CD plošče…

Polietilen PE

Ceneni izdelki za vsakdanjo rabo kot naprimer plastične vrečke, kozarčki, krožniki…

Polietilentereftalat PET

Plastenke za gazirane pijače, plastične posode za mikrovalovne pečice…

Poliester PES

Tekstilna vlakna

Poliamid oz. najlon PA

Vlakna, ščetine zobnih ščetk, ribiške vrvice…

Polivinilklorid PVC

Cevi, okenski okvirji, talne obloge…

Poliuretan PU

Pena za pakiranje, toplotna izolacija, površinske prevleke…

Polikarbonat PC

Kompaktne plošče, očala, zaščitna stekla, semaforji…

Polioksimetilen POM

Avtomobilski deli

Polibutilentereftalat PBT

Električne, elektronske, avtomobilske komponente…

 

V zadnjem času je postal zelo aktualen tudi problem tako imenovane mikroplastike.

Mikroplastika so plastični delčki, manjši od pet milimetrov. Najdemo jo v izdelkih za osebno nego, nastane pri razpadanju večje plastike v sintetična vlakna, izloča se pri pranju oblačil. Prav tako nastaja z obrabo avtomobilskih gum, podplatov čevljev. Vse to se z dežjem izpira in pristane v rekah, morju.

Ker plastika ni razgradljiva (razkrajati se deloma začne šele po 700 letih) je njena predelava oziroma recikliranje del globalnega truda, da zmanjšamo količino plastike med odpadki. Trije glavni nameni recikliranja plastike so neposredna ponovna uporaba, uporaba kot surovina za izdelavo novih izdelkov ter uporaba kot gorivo ali za pridobivanje novih kemikalij.

Žal pa vseh vrst plastike ni mogoče reciklirati. Od vrst plastike, ki se lahko reciklirajo je ključnega pomena, da jih med seboj ne mešamo. Že zelo majhna količina napačne plastike nam lahko uniči talino in onemogoči nadaljnjo predelavo.

Prav zaradi tega je pravilno in natančno sortiranje plastike kritični del procesa recikliranja, ki poteka v velikih sortirnicah.

 

In kako je z recikliranjem in predelavo plastike pri nas?

V Občini Krško je družba Kostak sistem ločenega zbiranja odpadkov uvedla v letu 2003 in ga vse odtlej nadgrajuje. Posode za zbiranje mešane embalaže se nahajajo pri gospodinjstvih, na zbiralnicah oz. ekoloških otokih ter pri Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari grad. Zavedajo se, da ločevanje plastičnih izdelkov in njihova predelava občutno pripomoreta k varovanju naravnih virov, prav tako predelava embalaže.

Z optimizmom lahko gledamo tudi na porast podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo plastike v Sloveniji. Z vsako tono reciklirane plastike preprečimo tudi do 2 toni toplogrednih plinov, ki bi nastali pri običajni proizvodnji plastike.

Za kaj vse lahko plastiko ponovno uporabimo?

Na trgu je mogoče dobiti cel kup izdelkov iz reciklirane plastike. Vrtne garniture, cvetlična korita, koši za smeti, peskovniki, razne ograje, oglasne deske, šolske mape, vrečke, flaške za pitje vode, …

 

Vrtna garnitura iz reciklirane plastike; foto: www.trgovinastern.si

 

Kot zanimivost naj povemo, da je neko kanadsko podjetje zgradilo celo hišo, ki ima zunanje stene v celoti narejene iz recikliranih plastenk. Hiša prenese sunke vetra do 480KM/h.

 

Hiša iz plastike; foto: Profimedia

 

Na Škotskem so iz 50 ton recikliranih odpadkov zgradili most Dawyck. Slovi kot najdaljši most na svetu zgrajen iz reciklirane plastike. Prenese lahko težo vozil do 44 ton in ga je mogoče ponovno 100% reciklirati.

 

Najdaljši most iz reciklirane plastike na svetu; foto: Sicut/Vertech LTD

 

Zanimiva je tudi eko prijazna različica igre Jenga – Jenga ocean. Narejena je iz 100% recikliranih ribiških mrež.

 

Igra Jenga Ocean; foto: https://intloceanfilmfest.org

 

Potrebujete novo preprogo? Na tržišču že lahko izbirate med pestro ponudbo raznobarvnih recikliranih preprog. Narejene so iz recikliranega polipropilena (PP).

 

Preproga iz recikliranega PP; foto: www.homeinfatuation.com

 

 

Plastika je žal postala nujno zlo današnjega časa. Evropa vsako leto ustvari 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih se manj kot 30 % zbere za recikliranje. Kljub vse večji ekološki ozaveščenosti ljudi, pa vsako leto proizvedemo vse več plastičnih izdelkov. K sreči je čedalje več podjetij in proizvajalcev, ki sledijo in svojo proizvodnjo prilagajajo načelom trajnosti in ponovne uporabe.

 

Vse pa se začne pri vsakem od nas, prav vsaka malenkost šteje!

 

S problemom odvečne plastike se bomo spopadli tudi v našem Zavodu KNOF. Nestrpno čakamo na naročene stroje iz Rusije, s katerimi bomo plastiko mleli, talili in brizgali v različne kalupe. Kmalu lahko pričakujete že kakšen testni izdelek.

 

 

Katarina Samec

 

 

 

Zero waste v Sloveniji

Zero waste v Sloveniji

Sam izraz zero waste se prvič pojavi že v 70-tih letih, iz njega pa se je razvilo zero waste...

Ponovna uporaba – naša lepša prihodnost

Reuse

Ponovna uporaba oz. reuse mora postati najpogosteje uporabljena beseda tega desetletja. Ne da ne...

en_USEnglish