Razširjena odgovornost proizvajalcev v praksi
December 28, 2020

Kdo je odgovoren za izdelek, ko se obrabi?

 

V skladu z modelom razširjena odgovornost proizvajalcev (ROP) zajema ta celoten življenjski cikel upravljanja z izdelkom. Odgovornost se s tem razširi tudi na fazo izdelka po njegovi uporabi. Ta obveznost zajema zmanjševanje odpadkov, njihovo predelavo, recikliranje in ponovno uporabo. V nekaterih primerih pa so podjetja izključno in v celoti odgovorna za načrtovanje, delovanje in financiranje s tem povezanega programa. Razširjena odgovornost proizvajalcev zahteva popolno fizično in finančno odgovornost proizvajalcev za izdelke in embalažo, dobavljene na trg. Odgovornost preusmeri navzgor, stran od občin in regionalnih organov za ravnanje z odpadki, na podjetja, ki izdelke (skupaj z njihovo embalažo in tržnim materialom) dajo na trg.

 

Razširjena odgovornost proizvajalca je v osnovi zasnovana za zmanjševanje in preusmerjanje odpadkov iz končnih odlagališč v predelavo in ponovno uporabo. ROP tako zapira krog na področju ravnanja z materiali, predelave odpadnih izdelkov (ki jih potrošnik odvrže) in ponovne uporabe surovin za izdelavo novega izdelka ali embalaže. Takšen pristop porabi bistveno manj energije, kot je potrebno za proizvodnjo iz popolnega začetka. S tem spodbuja proizvajalce, da postanejo bolj inovativni pri oblikovanju izdelkov in embalaže.

 

Kdaj bodo spremembe?

 

Uvedbo sistema razširjene odgovornost proizvajalcev Sloveniji evropska zakonodaja narekuje najpozneje do leta 2023. Trenutno je v veljavi ZRO, ki načeloma uveljavlja razširjena odgovornost proizvajalcev. Dokončno rešitev naj bi sprejeli v prihodnjem letu. Nekatere države v EU so ta sistem že uspešno uveljavile v svoji zakonodaji, ena izmed prvih je bila Švedska.

 

Razširjena odgovornost proizvajalcev v praksi

 

Dober primer tega modela je švedsko podjetje IKEA. Le ta napoveduje, da bo v prihodnje kupcem omogočilo, da v njihove trgovine vrnejo rabljeno pohištvo. Z možnostjo odkupa nekaterih rabljenih kosov pohištva, oz. z boni za nakup novega pohištva, se pomikajo v smeri krožnega gospodarstva. Podjetje zatrjuje, da bodo izdelke, ki jih ni mogoče ponovno prodati, ustrezno reciklirali.

 

Podoben primer je podjetje Levi’s SecondHand in spletna trgovina thredUP. Strankam omogoča nakup rabljenih kavbojk in jopičev. Hkrati jim omogoča, da svoje obrabljene kavbojke in jakne prinesejo v Levi’s trgovine v zameno za darilno kartico za prihodnji nakup. Vsi ti rabljeni izdelki bodo na voljo na trgu po znižanih cenah, zaradi česar bodo Levi’s izdelki dostopni širši bazi potrošnikov. To je del večje zavezanosti Levi Straussa k spodbujanju drugih proizvajalcev oblačil v podobno ponudbo.S tem pa bi modna industrija lahko postala trajnostna in krožna.

 

Podjetje za notranje oblikovanje iz Indianapolisa, Schott Design, vsako leto preoblikuje skoraj milijon kvadratnih metrov pisarniških, gostinskih in medicinskih prostorov. Ena od prvih stvari, ki se zgodi med projektom prenove je, da se vse, česar ne bomo ponovno uporabili, zavrže. To poleg pohištva vključuje stene, vrata, preproge, ploščice in tla. Postopek recikliranja in ponovne uporabe teh slovi kot drag in težak, zato velika večina stvari konča v smeteh oz. na odlagališču. Program podjetja si prizadeva, da bi olajšal ponovno uporabo predmetov ter preusmeril materiale z odlagališča. Podjetje brezplačno prevzame predmete v partnerstvu z lokalnim podjetjem za selitve in skladiščenje. Predmete hranijo brezplačno, nato pa jih prodajo po zelo znižani ceni novemu lastniku. Schott Design je pri vseh projektih z izvajalci, lastniki zgradb, proizvajalci izdelkov in prevozniki smeti razvil standarde za recikliranje, da bi zagotovil, da se predmeti, ki jih je mogoče reciklirati, reciklirajo in ne vržejo na odlagališče. To kupcu zmanjša skupne stroške projekta, skrajša čas izvedbe in seveda zmanjšuje odtis odlagališča in energijo, potrebno za izdelavo dodatnih novih izdelkov.

 

Kaj pa razširjena odgovornost proizvajalcev v Sloveniji?

 

Tudi na KNOFu podjetjem pomagamo pri doseganju ciljev razširjene odgovornosti proizvajalcev. Nagovarjamo predvsem področja tekstila in pohištva, kjer k reševanju problema prispevata projekta Stara šola butik ponovne uporabe in Salon pohištvo s karakterjem. Vendar bi prav z aktivnim sodelovanjem proizvajalcev lahko dosegli veliko več. Čeprav so za večino izrabljenih in obrabljenih izdelkov, ki danes nastajajo, odgovorne multinacionalke, ki razvijajo svoje rešitve »bolj na papirju«. KNOF je s krožnim laboratorijem učinkovit odgovor na potrebe pri razvoju, testiranju in vpeljavi rešitev na področju razširjene odgovornosti tudi manjših slovenskih proizvajalcev.

 

Igor Hotko

 

 

en_USEnglish