Ko govorimo o tekstilnih odpadkih, pogosto pomislimo na staro majico ali strgane kavbojke, ki jih brez razmisleka odvržemo v smeti. A zgodba se tukaj šele začne. Tekstil je eden najbolj problematičnih tokov odpadkov sodobnega sveta – in prav zato Evropska unija uvaja PRO shemo za tekstil. Kaj to sploh pomeni? In zakaj je to priložnost tudi za Slovenijo?
Vsak kos oblačila ima za sabo dolgo pot: od pridelave bombaža ali proizvodnje umetnih vlaken, ogromne porabe vode, kemikalij in energije, do transporta in prodaje. Danes kupujemo več oblačil kot kadarkoli prej – in jih nosimo bistveno manj časa.
Rezultat? Vsak prebivalec EU letno zavrže približno 11–12 kg tekstila. Večina tega tekstila konča v mešanih odpadkih, na sežigu ali pa se izvozi, pogosto v države, kjer nadzor nad ravnanjem z odpadki ni ustrezen. Zato je Evropska unija poleti 2025 sprejela novo Uredbo o odpadnem tekstilu, ki med drugim uvaja razširjeno odgovornost proizvajalcev (PRO shemo) za tekstilne izdelke. Države članice bodo morale v naslednjih 20 mesecih uredbo prenesti v nacionalno zakonodajo in določiti, kdo bo shemo izvajal.
Kaj prinaša nova uredba?
Uredba zahteva, da bodo vse države članice vzpostavile ločeno zbiranje tekstila, mrežo za sortiranje in ponovno uporabo ter spodbudile recikliranje vlaken v nova vlakna.
S tem želi EU zmanjšati količino odpadkov, preprečiti izvoz neuporabnega tekstila v tretje države in spodbuditi razvoj lokalnih rešitev za predelavo.
Posebej pomembno je, da bo morala biti mreža za zbiranje dostopna vsem prebivalcem, ne le tam, kjer je to dobičkonosno. Uredba tudi spodbuja sodelovanje občin in socialnih podjetij, ki že delujejo na področju ponovne uporabe in zbiranja tekstila.
Kaj je PRO shema (razširjena odgovornost proizvajalca)?
PRO (Producer Responsibility Organisation) shema pomeni, da odgovornost za tekstil ne pade samo na potrošnika ali občino, ampak predvsem na tiste, ki tekstil dajejo na trg:
proizvajalce,
blagovne znamke,
uvoznike,
spletne prodajalce.
To pomeni, da bodo morali finančno in organizacijsko prispevati k zbiranju odpadnega tekstila, sortiranju, ponovni uporabi, reciklaži in varni končni predelavi. Preprosto povedano, če nekdo zasluži s prodajo oblačil, mora prevzeti odgovornost tudi za to, kaj se z njimi zgodi na koncu.
Zakaj je to dobra novica?
Nova evropska usmeritev prvič jasno pove, da tekstil ni več “problem nekoga drugega”, ampak skupna odgovornost.
Pomemben del PRO sheme je tudi t. i. eko-modulacija. Bolj trajni, popravljivi in reciklabilni izdelki bodo imeli nižje stroške, hitra moda in nekakovostni izdelki pa višje, s čimer bomo pridobili več prostora za trajnostne prakse.
KNOF-ova vizija: PRO shema kot orodje za krožne spremembe
Pri KNOF-u že dolgo opozarjamo, da tekstil ni problem, ki bi ga lahko rešili le z zabojniki. Ključno je kaj se s tekstilom zgodi po zbiranju. Danes v Sloveniji nimamo dovolj sortirnic, večina tekstila se izvozi, ponovna uporaba in reciklaža sta prepuščeni pobudam posameznikov in nevladnim organizacijam. PRO shema je priložnost, da se to spremeni. Prednost bo potrebno dati ponovni uporabi in reciklaži pred sežigalnicami. Tekstil bo obdelan v Sloveniji ali znotraj EU, s čimer se bo vključevalo lokalno skupnost, socialna podjetja in centre ponovne uporabe.
PRO shema ni kazen – je priložnost
Pomembno je razumeti, da PRO shema ni namenjena kaznovanju potrošnikov ali podjetij. Je orodje za pravičnejšo razdelitev stroškov, priložnost za razvoj infrastrukture (sortirnice, centri ponovne uporabe), podpora inovacijam in izboljšanju tekstilnih izdelkov in oddaljevanje od kulture prekomerne porabe.
PRO shema bo uspešna le, če jo kot družba sprejmemo! Da oblačil ne zavržemo ob prvi priložnosti, da jih podarimo, popravimo ali oddamo v pravi sistem ter da podpiramo pobude, ki delujejo lokalno in transparentno.
PRO shema nam daje okvir. Zdaj je na nas, da ga zapolnimo s pravimi vsebinami.
Doroteja Žnideršič
