Ugotovitve okrogle mize o razvoju socialnega podjetništva v Posavju
3 avgusta, 2022

Z vami delimo ugotovitve iz okrogle mize o razvoju socialnega podjetništva v Posavju iz dne 17.6.2022, KNOF Krško

Sodelujoči na okrogli mizi: Karmen Levak – CPT Krško, Andreja Pavlin – Zavod Dobra Družba, Danica Kramžar – RRA Posavje, Nataša Rupnik – KŠTM Sevnica, Vesna Maksimovič – RC Novo mesto, Mateja Jazbec – RC Novo mesto, Alenka Berložnik in Boštjan Berložnik – Zavod Slokva so.p., Nina Erjavec Ceglar – RA Savinjske regije, Brigita Glas

 

1. Tema: Kje smo po 11 letih?
a. Ugotovitve:
V 11 letih v Posavju in Sloveniji je bilo le nekaj projektov, na katere so se lahko prijavili socialni podjetniki. Ni bilo namenskih razpisov za sop.
1 LAS projekt na temo sop
RRA Posavje – projekt spodbujanja sop v partnerstvu s Hrvaško, mentorstva
Sodelovanje v okviru „klasičnih“ ukrepov: Za NVO in podjetja
Razpisi občin (do 1500€/ leto)
Razpis LAS
Občine – Brezplačen najem občinskega prostora za 3 leta
Programi APZ ZRSZ:
Učne delavnice, subvencije za zaposlovanje, usposabljanja
Razpisi MGRT za sop, vavcerji
Oprostitev prispevkov za zaposlovanje invalidov in nagrada (cca do 500€ na zaposlenega)

Podporna okolja za socialna podjetja v Posavju sta CPT (podjetniški inkubator, Vem točka) in Knof.
Klasična podporna okolja za podjetništvo:
Podjetniški inkubator Krško / CPT Krško
(GZS, OZS se zaenkrat ne smatrata kot podporno okolje za sop)

KNOF:
Mentorski program za zagon socialnih podjetij
Program socialni inkubator
Coworking Knof Krško
FabLab strojna delavnica

Posameznik, ki razmišlja o podjetništvu se odloča med možnostmi, ali bo ustanovil klasično podjetje, socialno podjetje ali bo imel vsebine bolj primerne za NVO/društvo. Podjetniki pred ustanovitvijo nimajo informacij in znanja o različnih oblikah organiziranosti podjetništva.

Socialno podjetje deluje na preseku javnega, zasebnega in nevladnega sektorja – od vsakega sektorja prevzema tisto, kar je potrebno, da se nek problem reši.
Socialna podjetja niso (več) vezana na zaposlovanje oseb iz ranljivih skupin.

Primer dobre prakse: Občina Kranj ima razpis prav za socialna podjetja – do 10.000€ za projekt.

b. Predlogi
Obstoječa podporna okolja za podjetništvo OZS, GZS, VEM točke > ne vedo, kako umestiti soc. podjetja v svoje delovanje – potrebno je ozaveščati predstavnike teh organizacij, uporabiti podporna okolja, ki že obstajajo in jih nadgraditi še v smeri socialnega podjetništva – komunikacijska kampanja, kaj sploh je socialno podjetništvo in kaj so prednosti

Potrebno bi bilo osnovno izobraževanje pred ustanovitvijo podjetja – priročnik pred ustanovitvijo podjetja? (katere oblike so na voljo – vključujoč so.p., knjigovodstvo, davki, …) – primer FURS svetovanja ob ustanovitvi – za katere oblike pridejo? Ali tudi za socialna podjetja?

Nevladne organizacije ali posameznike, ki več kot polovico prihodkov ustvarijo na trgu usmeriti v socialno podjetništvo

Vizija – Vsako podjetje naj bo “socialno”! Kar pomeni, da so na prvem mestu vrednote, ne dobiček.

 

2. Tema: Ali se socialno podjetništvo splača?
a. Ugotovitve
Socialna podjetja se lotevajo tistih problemov katerih javni sektor ne more, profitna podjetja nočejo in NVOji ne znajo rešiti.

Običajno se socialno podjetje ustanovi zaradi nekega problema – NVO ponavadi rešuje druge netržne probleme oz. na ne-tržen način
Socialno podjetje ponuja storitve in produkte ter mora poslovati »pozitivno«, torej ustvarja dobiček (če ga ne, posluje z izgubo in ni poslovno stabilno). Socialno podjetje pa je po naravi neprofitno, kar pomeni, da dobiček »ne pripada« lastnikom podjetja, temveč se reinvestira v podjetje, v dvig plač, nova delovna mesta…
Klasičnim podjetjem je ponavadi vodilo razvoja ustvarjanja večje dodane vrednosti (tudi na račun cenene delovne sile, netrajnostnih materialov, okolju škodljivih praks…)

Katera klasična podjetja v Posavju so primerna za prestrukturiranje v socialna podjetja?
Status socialnega podjetja kot dodaten certifikat za dvig kvalitete, ugleda podjetja – kot nadgradnja certifikatov Družbeno odgovorno podjetje, Družini prijazno podjetje …

Socialno podjetništvo prinaša prednosti za lokalno skupnost in druge deležnike, dviga kvaliteto življenja v kraju, dela občine turistično bolj zanimive, ustvarja bolj pravična in vključujoča delovna mesta, so poslovno bolj stabilna, ker se povezujejo z deležniki, v javno-zasebna partnerstva, sodelujejo z večjimi podjetji za dosego družbeno odgovornih ciljev…

Pri tem pa so ključne meritve in izračun družbenega ter okoljskega učinka (v izdelavi je metodologija za merjenje družbenih učinkov) – razmišljati o dejavnosti socialnega podjetništva kot storitvi, ki jo nekdo potrebuje (in je za to pripravljen tudi plačati)

a. Ugotovitve iz analze obstoječih SOP v Posavju
13 socialnih podjetij (4%) od skupno 269 (SLO)
Ustvarijo 800.000 € prihodkov na leto
Skupaj zaposlujejo cca 30 oseb

Od tega jih 3 ne posluje
6 jih je del skupnosti Knof

Najpogostejša oblika – Zavod

Brigita iz socialnega inkubatorja KNOF se predstavi > prednost njenega programa za podjetja – kupce (zmanjšanje izgorelosti, bolnišk, …) > koliko se bodo zmanjšale bolniške in s tem povezani stroški, če so ljudje zdravi, se dobro počutijo?

 

3. Tema: Kam gremo?
a. Ugotovitve
Imamo več manjših podjetnikov, s.p.jev, ki so trajnostno/lokalno/zerowaste/vključujoče usmerjeni > dejansko upoštevajo vrednote socialnega podjetja, niso pa so.p. ali tudi ne želijo biti, morda jim manjka informacij o prednostih, zakaj sploh so.p.
Zaposleni zahtevajo vse več od delodajalca. Potrošniki zahtevajo vse več od delodajalca. Banke zahtevajo pri odobritvi kreditov dokazila o trajnostnih učinkih (npr. delež energije iz obnovljivih virov…)

Učinek, ki ga neko podjetje/organizacija ustvarja je pomembnejši od tega, kakšne oblike je to podjetje!

Oblika socialnega podjetništva in zakon o socialnem podjetništvu je naredil zmedo na področju razvoja družbeno odgovornega podjetništva na eni strani, saj zakonu iz leta 2011 niso sledili ukrepi zapisani v različnih strategijah, prav tako ni bila in še vedno ni jasna vloga socialnih podjetij napram obstoječim invalidskim podjetjem, zaposlitvenim centrom, nevladnim organizacijam, nevladnim organizacijam v javnem interesu, »klasičnih« podjetjem, ki rešujejo družben problem, ki so trajnostno naravnana, ki omogočajo participacijo zaposlenih pri upravljanju/delitvi dobička.
V tej fazi so sicer registrirana socialna podjetja potrebna kot znanilci sprememb, kot »vzorni primeri, ki vlečejo«, čez nekaj (deset) let pa morda pravni status socialnega podjetja ne bo več potreben, ker bo večina ekonomskega sektorja usmerjena v vrednote trajnostno/lokalno/zerowaste/vključujoče…

b. Predlogi
Potrebno je, da pomagamo vsem obstoječim podjetnikom (ne glede na status), ki so usmerjeni v trajnostno/lokalno/zerowaste/vključujoče

Preusmeriti spodbujanje socialnega podjetništva iz golega povečevanja števila socialnih podjetij ali števila zaposlenih v socialnih podjetij v spodbujanje »socialnih vsebin« v obstoječih in klasičnih podjetjih (npr. razdelitev dobička med zaposlene, demokratično vodenje, krožno gospodarstvo, vključevanje ranljivih skupin v zaposlovanje/usposabljanje)

Več poudarka na meritve družbenega učinka – katero podjetje je »socialno« / družbeno odgovorno / trajnostno in katero ne > npr. H&M ni družbeno odgovorno podjetje, čeprav izdeluje oblačila iz recikliranega poliestra in zbira oblačila. Registrirana socialna podjetja pa je potrebno tudi finančno podpreti preko namenskih programov – pozitivna diskriminacija.

Pomembna so merila družbenih/okoljskih učinkov, ki bi prinašala konkretne prednosti in ne toliko status socialnega podjetja, ki danes ne prinaša konkretnih privilegijev!

Predlog – pozitivna diskriminacija za podjetnike, ki beležijo pozitivne družbene/okoljske učinke
Npr: pri izboru članov/točkovanju za vključitev v podjetniški inkubator Podbreznik – nižja najemnina

 

Novo partnerstvo

Novo partnerstvo

Pri ustanovitvi butikov Stara šola imamo novo partnerstvo, povezali smo se z Zero waste mrežo...

ViveRos: Pot do knjige

ViveRos: Pot do knjige

Poceni, dostopen pobeg iz realnosti   Sem Nina Stanek, mlada podjetnica začetnica in velika...

sl_SISlovenian