Greenwashing – zeleno pranje, imenovano tudi zeleni sijaj ali zeleno zavajanje
26 avgusta, 2021

Sam izraz greenwashing pomeni širjenje zavajajočih informacij o praksah nekega podjetja. Želijo nas prepričati, da so okolju prijazni, pa v resnici niso. Za vsa podjetja, ki izvajajo greenwashing oziroma zeleno zavajanje je značilno, da veliko denarja vložijo v oglaševalske kampanje, ki nas prepričujejo, da so proizvodi, cilji in politika organizacije okolju prijazni.

 

Tudi pri greenwashingu se srečujemo s takoimenovanimi sedmimi okoljskimi grehi.

 

Greh zamolčanja

Trditev, ki na podlagi nekaterih lastnosti, brez dajanja pozornosti drugim pomembnim okoljskim aspektom navaja, da je izdelek »zelen«. Zamolči se druge pomembne okoljske aspekte, ki nastanejo v procesu proizvodnje. Primer: papir ni nujno prijazen do okolja že samo zato, ker izvira iz trajnostno upravljanega gozda. V sami proizvodnji lahko pride do velikih izpustov plina, onesnaženja vode..

Greh neobstoja dokaza

Okoljska trditev, ki je ni mogoče podpreti z enostavno dostopnimi informacijami, s strani priznane in uveljavljene tretje osebe. Papirnate brisače narejene iz več procentov recikliranega papirja, nikjer pa za to ni dokazil.

Greh nejasnosti

Trditev, ki je tako slabo ali široko definirana, da bo potrošnik njen pravi pomen verjetno napačno razumel. »Vse naravno« ni nujno »zeleno«. Živo srebro se pojavlja v naravi, pa je strupeno.

Greh čaščenja prevarantskih oznak

Izdelek, ki bodisi preko besedila ali grafike daje vtis potrdila s strani tretje osebe, potrdilo pa v resnici ne obstaja. Podjetja sama izdelku dodajo sliko ali trditev, naprimer: okolju prijazno, izdelek se bori proti globalnemu segrevanju..

Greh nepomembnosti

Okoljska trditev, ki je sicer lahko resnična, a je za potrošnika nepomembna in mu ne pomaga pri nakupu okolju prijaznih izdelkov. Brez »CFC« je zelo pogosta trditev, a so klorofluoroogljikovodiki že prepovedani z zakonom.

Greh manjšega izmed dveh zlodejev

Trditev, ki je lahko znotraj neke izdelčne skupine resnična, a potrošnika odvrne od ostalih večjih vplivov na okolje. Primer oglaševanja elektronskih cigaret, vozil z učinkovito porabo goriva.

Greh laganja

Okoljske trditve, ki enostavno ne držijo. Izdelki, ki lažno trdijo, da imajo kakršnokoli potrdilo oziroma registracijo.

 

Greenwasching je zelo razširjen tudi na področju tekstilne industrije. Le ta zadnje čase daje velik poudarek na oglaševanju kako »zelena« so podjetja zaradi uporabe bio in recikliranih materialov. A resnica je, da je skoraj polovica ženskih in moških oblačil na razprodajah glede na raziskavo, ki je bila izvedena v Angliji, še vedno narejena iz povsem nove plastike, delež reciklirane ponudbe pa je zanemarljiv. Še vedno prevladujejo poliester, akril, najlon in elastan.

 

Pred kratkim je svetovno znana švedska okoljskla aktivistka Greta Thunberg v skandinavski izdaji revije Vouge opozorila na problem modne industrije.

Greta Thunberg;foto:Alexandrov Klum/Vouge Scandinavia

 

»Modna industrija veliko prispeva k izrednim podnebnim in ekološkim razmeram, da ne omenjam njenega vpliva na nešteto delavcev in skupnosti, ki jih izkoriščajo po vsem svetu, da bi nekateri uživali v hitri modi, ki jo mnogi obravnavajo kot izdelke za enkratno uporabo.«

»Nazadnje sem nekaj kupila pred tremi leti, in še to je bilo rabljeno. Enostavno si sposodim stvari od ljudi, ki jih poznam.« Greta Thunberg

 

Opozorila je, da mnoga podnebja v industriji uporabljajo drage kampanje, da bi ustvarili vtis, da so trajnostni, podnebno nevtralni in pravični. A gre skoraj vedno za t.i. greenwashing. Pri tem je izrazila prepričanje, da v trenutnem svetu ni mogoče masovno proizvajati mode na trajnosten način.

 

 

Poglejmo par primerov greenwashinga:

 

Podjetje H&M je leta 2019 razkril svojo trajnostno modno inovacijo imenovano Pinatex. Gre za tkanino narejeno iz sadnih olupkov, ki bi jih sicer zavrgli. Razvili so material, podoben usnju. Za izdelavo samo enega kvadratnega metra pinatex-a potrebujete odpadke približno 16-tih ananasov. Vse lepo in prav, a pinatex vsebuje tudi plastiko in nafto, ki ne le izravnavajo morebitne pozitivne okolju prijazne učinke uporabe sadnih vlaken, ampak naredijo material bio nerazgradljiv.

 

Podjetja H&M, Zara in Uniqlo sodijo med podjetja, ki so jih z leti ujeli pri zelenem pranju. Te blagovne znamke prispevajo k ogromnim količinam tekstilnih odpadkov, ki jih povzroča tekstilna industrija. Po podatkih modne neprofitne organizacije ReMake, je 80 % zavrženega tekstila na svetovni ravni sežganih ali na odlagališčih, pri tem pa se le 20 % ponovno uporabi ali reciklira.

 

Ikea je vse do junija 2020 veljala za trajnostno podjetje, takrat pa je bilo podjetje s pohištvom povezano z nezakonito sečnjo gozdov v Ukrajini, in to na področju, kjer živijo ogrožene zveri. Leta 2019 ja Ikea zgradila svojo »najbolj trajnostno trgovino« v Londonu. A zgradila jo je na mestu, kjer je pred tem že stala trgovina in je bila porušena le po 17 letih delovanja.

 

Ker se podjetja na vseh področjih zavedajo kako popularni so trenutno naravni izdelki, je zavajanja čedalje več. Pri embalaži se uporabljajo sveže, zelene barve, papirnata embalaža… Uporabljajo se besede naravno, narava, organsko, sveže, vegansko… Vse to nam da podzavestno misliti, da je izdelek naraven.

 

S stališča prepoznavanja greenwashinga je pomembno tudi izobraževanje vsakega posameznika. Bio, eko, zeleno, razne oznake, certifikati, izjave – kaj sploh to pomeni? Žal ni vse bio, kar je zeleno, certifikat še ne pomeni nujno, da so v izdelku same naravne sestavine. Pred nakupom preverimo seznam sestavin, povprašajmo prodajalca in preverimo morebitne neodvisne teste.

 

 

Katarina Samec

 

 

 

Zero waste v Sloveniji

Zero waste v Sloveniji

Sam izraz zero waste se prvič pojavi že v 70-tih letih, iz njega pa se je razvilo zero waste...

sl_SISlovenian