Podajajoč intervju s Tjašo Požgaj, preoblikovalko rabljenih tekstilij
3 avgusta, 2021

Tjaša je na KNOF prišla kot udeleženka učnih delavnic. Ker tudi sama rada šiva in prenavlja, jo je pritegnilo delovno mesto preoblikovalke rabljenih tekstilij. V kolektiv je prinesla veliko dobre volje, zato sem jo prosil za intervju.

 

Kako si izvedela za KNOF?

Za Knof sem izvedela na Podjetniško – obrtnem sejmu v Brežicah, že kar nekaj let nazaj. Tam sem predstavljala svoj izdelek, ko je k meni pristopila Mojca in sva si izmenjali nekaj besed. V lanskem letu pa sem bila preko Zavoda za zaposlovanje povabljena na predstavitev učnih delavnic v Knofu. Zanimala sem se za mesto »preoblikovalec rabljenih tekstilij«, kjer sem letos januarja tudi pričela z delom.

 

Kako se počutiš na KNOF-u?

Na Knofu se počutim odlično. Vzdušje je prijetno, večino časa veselo, včasih tudi malo napeto, saj nas kdaj lovijo roki, ko morajo biti izdelki narejeni. Drugače pa se s sodelavci dobro razumemo, si pomagamo in velikokrat tudi kaj pohecamo. Tako nam delo hitreje mine.

 

Katero delo te najbolj veseli na KNOF-u?

Glede na to, da sem v bistvu preizkusila samo svoje delo, torej šivanje in tapeciranje, bom rekla, da mi je to najljubše. Saj se vsak dan naučim nekaj novega, dobivam izzive, ki jih več ali manj uspešno rešim ali pa se z ekipo skupaj lotimo in najdemo najboljšo možno rešitev.

 

Kako izgleda tvoj delovni dan na KNOF-u?

Hm, težko bi rekla, da je dan enak dnevu (kar mi je še posebej všeč), ampak recimo, da gre nekako takole: zjutraj najprej preverim e-maile, če imam kakšno novo naročilo, potem pa se lotim takrat aktualnega dela. Zadnje čase smo v šiviljski delavnici predvsem preoblačili stole, kar vključuje razstavljanje stola, krojenje in šivanje krojnih delov, rezanje nove pene, če je to potrebno, oblačenje stola in sestavljanje. Pri tem veliko sodelujem s Francijem, Sergejem in Špelo. Šivam tudi Ekovitke, to so ovitki za zvezke iz blaga in še kaj bi se našlo, kar mi mimogrede naroči katera od punc iz pisarne. Vmes imamo malico, kjer se družim in poklepetam še z ostalimi sodelavci in sodelavkami. Včasih imam sestanek s stranko, ki si zaželi na novo preobleči stole. Takrat skupaj izbereva primerno blago in se dogovoriva kaj vse je potrebno obnoviti. V moje obveznosti spada tudi naročanje blaga in ostalih šiviljskih pripomočkov.

 

Kakšne cilje imaš v življenju?

Moji cilji se z leti malo spreminjajo. Mogoče bi izpostavila to, da si v bodoče želim imeti svojo trgovino z rabljenimi otroškimi oblačili, igračami in opremo. Še naprej pa bi želela ostati tudi v šiviljskih vodah, saj je to delo res zanimivo in ti ni nikoli dolgčas.

 

Kaj so tvoji hobiji?

Tudi tej so se malo prilagodili, predvsem družinskemu življenju. Z družino radi hodimo na izlete, sprehode, kolesarimo, si pogledamo kakšno dobro risanko in beremo veliko pravljic, no bereva predvsem midva z možem. Hihi. Sama pa rada plešem, še posebej mi je pri srcu salsa, ki jo tudi poučujem, rada berem romane, si pogledam dober film, se družim s prijatelji, s katerimi igramo družabne igre in si vzamem čas zase.

 

Ali tudi sama kdaj kupuješ rabljena oblačila?

Seveda. Najprej sem se z rabljenimi oblačili srečala, ko sem dobila hčerko in mi je sestrična podarila goro oblek njene hčerke. To se mi je zdela zelo dobra ideja, ki jo prakticiram še danes in velikokrat poiščem oblačila za otroka v trgovinah z rabljenimi oblačili. Tudi sama sem si že kar nekaj stvari kupila rabljenih. Ker je v Knofu Butik Stara šola, pa skoraj vsak teden najdem nekaj kar mi je všeč in gre z mano domov.

 

Intervjujal: Franci Zorko

 

 

Zero waste v Sloveniji

Zero waste v Sloveniji

Sam izraz zero waste se prvič pojavi že v 70-tih letih, iz njega pa se je razvilo zero waste...

sl_SISlovenian