Ponovna uporaba – naša lepša prihodnost
18 junija, 2021

Ponovna uporaba oz. reuse mora postati najpogosteje uporabljena beseda tega desetletja. Ne da ne smemo, sploh ne moremo več čakati – če nas ni izbrisala “korona”, nas bo pa narava sama. Ne, hecajmo se več! Dobra novica je, da imamo kup enostavnih a realnih rešitev, za katere ne želimo, da ostanejo zaprte v predalu. Ena od najpomembnejših je definitivno ponovna uporaba.

 

Ponovna uporaba je eden od enostavnejših načinov transformacije našega vsakdanjega življenja. Proizvodnja vsakega (novega) izdelka zahteva velike količine surovin in energije, poleg tega pa so potrebne še ogromne količine goriva, da se izdelek “transportira” v trgovine. Tako je precej logično, da sta zmanjšanje števila nakupljenih stvari in ponovna uporaba izdelkov, izdelkov ki jih že imamo, najučinkovitejša načina za ohranjanje sveta, kot ga poznamo.

Prednosti, ki jih ponovna uporaba prinaša:

  • preprečuje onesnaženje, ki ga povzročajo potrebe po uporabi primarnih surovin,
  • varčuje z energijo,
  • zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, ki prispevajo k globalnim podnebnim spremembam,
  • pomaga ohranjati okolje za prihodnje generacije,
  • prihrani denar,
  • zmanjševanje količine odpadkov, ki jih je potrebno reciklirati, zavreči ali poslati v sežigalnice.

 

KNOF so.p skozi Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo (SRIP) deluje v krožnem gospodarstvu. Uporabljamo obnovljive ali obstoječe vire in, kadar je le mogoče, izbiramo inovativne tehnologije in procese. Ponosni smo na predelavo, prenovo in recikliranje – komponente in materiale ohranjamo v kroženju. Razvijamo skrbniške verige in partnerstva s podjetji za ravnanje z odpadki in z lokalnimi organi. Cilj je, da zagotovimo vrhunski izdelek z minimalno rabo virov, s “posvojitvijo” in spretnostjo oblikovanja.

 

Vsak prebivalec Slovenije v enem letu povprečno odvrže najmanj 5kg odpadkov, ki pa jih je mogoče ponovno uporabiti. Na srečo imamo že kar nekaj CPU-jev (Centrov ponovne uporabe). Komunalna podjetja se množično ukvarjajo z vprašanjem zmanjšanja količin odvrženih odpadkov. Obstajamo pa tudi revolucionarji, ki s sodelovanjem širše lokalne skupnosti večino podarjenega, odvrženega ali celo odkupljenega pohištva z obnovo ali apcikliranjem pripravimo za ponovno uporabo. Naj s ponosom omenimo, da smo celo v tako “majhnem” zavodu KNOF, ki deluje v “majhnem” Krškem, v samo nekaj mesecih z našim delom omogočili ponovno uporabo kar 5 ton rabljenega pohištva in ogromnih količin rabljenega tekstila.

 

 

Žal pa v Sloveniji, niti v EU, trenutno ni nobene sistemske spodbude. V več državah različne organizacije sicer intenzivno promovirajo pozabljeno prakso ponovne uporabe. Vendar le ta ne more in ne sme ostati samo na plečih posameznikov in (nevladnih) organizacij.

 

Na vidiku so pozitivne spremembe. EU namerava preko razmeroma novega velikopoteznega plana European green deal spodbujati promocijo ponovne uporabe, eko dizajna, novih poslovnih modelov in storitvene ekonomije. Namerava pa nuditi tudi finančne spodbude in financirati raziskave. Unija celo razmišlja o zavezujočem cilju priprave na ponovno uporabo, kar je ključno vodilo za izboljšave na sistemski ravni. V nekaterih državah korake preprečevanja nastajanja odpadkov že udejanjajo, npr. do leta 2030 si je španski Baleari zadal za cilj 5 % vseh zavrženih izdelkov ponovno uporabiti.

 

Seznam nekaterih centrov ponovne uporabe v Sloveniji:

Stara šola Krško

Stara šola Brežice

Stara šola Sevnica

Stara šola Litija

Stara šola Novo mesto

 

Kaj lahko oddamo v ponovno uporabo?

Za podroben seznam je priporočljivo povprašati pri vašem lokalnem ponudniku, v splošnem pa velja, da centri sprejemajo večino izdelkov, ki jih več ne potrebujete in so še dobro ohranjeni, na primer:

  • pohištvo,
  • računalniško opremo,
  • knjige,
  • opremo za dom in prosti čas,
  • kolesa,
  • športno opremo,
  • oblačila,
  • igrače.

 

Seveda pa tudi vse ostalo, kar je uporabno.

 

Mojca Šaver in Špela Osojnik

 

Viri:

Tvoj odpadek, moj novi izdelek – Centri ponovne uporabe v Sloveniji
Reducing and Reusing Basics
Ponovna uporaba — trend sedanjosti za prihodnost
Zero waste v Sloveniji

Zero waste v Sloveniji

Sam izraz zero waste se prvič pojavi že v 70-tih letih, iz njega pa se je razvilo zero waste...

Ko je trajnostno zabavno – 12 nasvetov za trajnosten življenski slog

Ko je trajnostno zabavno – 12 nasvetov za trajnosten življenski slog

“Biti bolj trajnosten ni lahko dosegljiv cilj, ki ga obkljukate in se premaknete na naslednjo stvar na seznamu – to je vseživljenjsko potovanje, učenje, eksperimentiranje, neuspeh, začetek znova in delitev vaše pustolovščine. Cilj je morda pomemben za vse nas, a vseeno šteje potovanje – ne glede na to, kako počasno ali hitro je.”

Manj smeti v vsakdanjem življenju, to je zero waste

Manj smeti v vsakdanjem življenju, to je zero waste

Ali je res potrebno tako zelo spremeniti udobje našega življenja, da prispevamo k manjšim kupom smeti v naši soseščini, da bodo naši otroci živeli v čistem okolju, pili čisto vodo, ki ne bo onesnažena z mikroplastiko (saj veste kam gre ovoj kapsule za pomivalni stroj, ki se čudežno stopi?)?

sl_SISlovenian