Odpadna embalaža – odgovornost proizvajalcev
6 aprila, 2021

 

Odpadna embalaža predstavlja najbolj viden dokaz, da je naše ravnanje z naravo popolnoma zašlo iz območja trajnostnega. Kot zanimivost lahko vzamemo protest, ki so ga potrošniki organizirali pred enim od supermarketov – kupci so opravili svoj običajen nakup ter nato vso odvečno embalažo odstranili že kar v trgovini. Količina odvečne embalaže je res osupljiva.

 

SPLOŠNO O EMBALAŽI

Embalaža ali ovojnina je vsak material, ki obdaja določen proizvod z glavnim namenom, da ga zaščiti, ima pa tudi estetsko in informacijsko funkcijo. Zaščito proizvoda dosežemo s fizično zaščito pred vibracijami, pritiski ali temperaturnimi vplivi, kemično zaščito pred zrakom, svetlobo ali vlago. Poleg tega pa primerna embalaža omogoča tudi večjo praktičnost pri transportu. V zadnjih letih je, vsaj pri proizvajalcih, zelo (včasih celo najbolj) pomembna estetska funkcija embalaže. Na območju Evropske Unije se je od leta 2008 do 2018 (zadnji podatki Eurostata) njena količina povečala za kar 6,6 milijona ton oziroma za 9,3 %. Evropski zakonodajalec je problem naslovil s sprejetjem več direktiv, med drugim Direktive 2018/852 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. Žal pa se je njena implementacija v slovensko zakonodajo zgodila šele v zadnjih dneh marca 2021. V direktivi je izpostavljena tudi potreba po izboljšanju ravnanja z odpadki in zaostritvi ciljev predelave ter recikliranja embalaže in odpadne embalaže v EU. Novi cilji tako predpisujejo dvig spodnje meje vse reciklirane odpadne embalaže. Iz trenutnih 55% na 65% do konca leta 2025 oziroma na 70% do konca leta 2030. Problem odpadne embalaže se pri nas kaže drugje, in sicer v anomaliji ureditve kroga zavezancev za ravnanje z odpadno embalažo ter v (tradicionalno) zamudnih postopkih implementacije evropskih direktiv.

SPREMEMBE V ZAKONODAJI

V podkastu z Erno Strniša (RTV SLO, 7.9.2020) govorijo o odgovornosti proizvajalcev odpadne embalaže, ki bodo po novem zanjo finančno in organizacijsko odgovorni. Gre za rešitev, ki naj bi preprečila, da bi kupi odpadkov še naprej ostajali na komunalah, kar se dogaja že več let zapored.

Država je za interventne odvoze odpadne embalaže v letih 2019 in 2020 namenila okoli 15 milijonov evrov. Vendar pooblaščene družbe vsega namreč ne želijo odpeljati, saj jim je tudi sodišče pritrdilo, da lahko odvažajo le toliko, kolikor dobijo plačano po pogodbah. Država to rešuje že s spremembo embalažne uredbe, ki predvideva, da bodo embalažnino odslej plačevali vsi, ki pri nas proizvajajo ali uvažajo embalirane izdelke. Doslej je ta obveznost namreč veljala le za tiste, ki so dali na trg več kot 15 ton embalaže.

Država tako prenaša pritisk na same proizvajalce. Minister za okolje Andrej Vizjak je tako prepričan, da težav z nakopičenimi odpadki prihodnje leto ne bo več, kar pomeni tudi, da jih bo lažje reciklirati.

Spremembe pozdravljajo tudi na zbornici komunalnega gospodarstva, njen direktor Sebastijan Zupanc meni, da bo pritisk na proizvajalce učinkovit. V primeru, da pooblaščene družbe ne bodo poravnale svojih obveznosti, ne bo težko ugotoviti, čigava embalaža je ostala:

“To se da enostavno ugotoviti, embalaža je brandirana, ve se, kdo je proizvajalec nekega izdelka. Inšpekcijske službe ne bodo imele težav priti do proizvajalca, katerega embalaža je ostala na dvoriščih komunalnih podjetij.”

 

PRAKTIČNI NASVETI ZA PODJETJA
  1. Vsako podjetje, ki daje na trg embalažo, mora svojo dejavnost registrirati na Agenciji RS za okolje.
  2. Zakonodaja nalaga, da vsako podjetje, ki daje na trg embalažo, količino le-te sporoči kvartalno (4-krat letno za vsako preteklo trimesečje).
  3. Skleniti pogodbo z Družbo za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) in se tako vključiti v embalažno shemo.

Pri registraciji je potrebno označiti vse vrste dejavnosti, ki se navezujejo na ravnanje z embalažo. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo pojasnjuje pomen izrazov:

  • Embaler je oseba, ki v skladu s predpisi kot dejavnost embalira ali pakira blago pod svojo blagovno znamko ali ga polni v embalažo, na kateri je oznaka njene blagovne znamke zaradi dajanja v promet ali za lastno uporabo. Če oseba embalira ali pakira blago z blagovno znamko druge osebe ali ga polni v embalažo, na kateri je oznaka blagovne znamke druge osebe, se za embalerja šteje imetnik blagovne znamke. Če pridobitelj blaga vnaša na ozemlje Republike Slovenije blago z blagovno znamko pravne osebe, registrirane v Republiki Sloveniji za dajanje blaga v promet, se za embalerja šteje imetnik blagovne znamke. Za embalažo, v katero je embalirano blago, ki ga daje embaler v promet, se štejeta tudi skupinska in transportna embalaža, čeprav nista označeni z blagovno znamko embalerja.
  • Pridobitelj embaliranega blaga (v nadaljnjem besedilu: pridobitelj blaga) je oseba, ki zaradi izvajanja dejavnosti trgovine embalirano blago pridobi v drugi državi članici EU in ga vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav, z namenom dajanja v promet ali lastne uporabe zaradi izvajanja svoje dejavnosti.
  • Proizvajalec embalaže je oseba, ki v skladu s predpisi kot dejavnost izdeluje embalažo zaradi dajanja v promet ali za lastno uporabo zaradi izvajanja svoje dejavnosti.
  • Pridobitelj embalaže je oseba, ki zaradi izvajanja dejavnosti trgovine embalažo pridobi v drugi državi članici EU in jo vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav, z namenom dajanja v promet ali lastne uporabe zaradi izvajanja svoje dejavnosti.
  • Distributer je oseba, ki zaradi dajanja embalaže ali embaliranega blaga v promet na ozemlju RS dobavlja embalažo ali embalirano blago neposredno končnemu uporabniku.

 

REŠITEV PROBLEMA?

Tokratna rešitev je še zmeraj začasna oziroma jo bo potrebno nadgraditi z vključitvijo vseh evropskih predpisov, vendar je korak v pravo smer. Vsa zakonodaja, katere glavna skrb je odpadna embalaža vsebuje tudi določila o ROP (razširjeni odgovornosti proizvajalca), ki smo jo podrobno predstavili v enem od prejšnjih člankov. Pri celotni problematiki bo vseeno bistvenega pomena, da embalažnina postane ne le dajatev za ravnanje z odpadki, ampak instrument spodbude za rabo bolj kvalitetnih materialov. Njena višina bi morala biti tako odvisna od reciklabilnosti materiala, ki ga nekdo da na trg. K sreči smo se o tej problematiki začeli končno uradno pogovarjati, ne smemo pa pozabiti, da je vsak posameznik soodgovoren za okolje.

Podatke je zbrala Mojca Šaver

 

Vir: Kupi embalaže na odpadu končno preteklost? – Radio Prvi (rtvslo.si)

 

 

 

 

 

 

 

 

Zero waste v Sloveniji

Zero waste v Sloveniji

Sam izraz zero waste se prvič pojavi že v 70-tih letih, iz njega pa se je razvilo zero waste...

sl_SISlovenian