Podajajoč intervju s Snežano Mančić, direktorico Stara šola Sevnica
1 marca, 2021

Snežana se lahko pohvali z najdaljšim stažem prodajalke v Stari šoli. Da je temu tako, je zaslužno njeno delo in pripadnost viziji butika Stara šola, pri čemur jo podpirajo njeni najbližji. Mogoče pa naključja niso samo naključja, ampak smernice za drugačno življenjsko pot.

 

Tako kot meni, se tudi tebi sliši, da nisi od tu. Kakšna je tvoja zgodba?

Hm, moja zgodba… Sem Snežana Mančić, prihajam iz Srbije, stara sem 47 let. Leta 2013 sem se s hčerama preselila v Slovenijo, v Sevnico, kjer je mož že od leta 2006 živel in delal. To leto, leto 2013, je zame in mojo družino predstavljalo začetek novega poglavja v življenju, polno izzivov, pričakovanj. Na trnovi poti do danes je bilo veliko uspehov, ki jih je moja družina dosegla, seveda kot povsod je tudi pri nas bilo nekaj neuspehov, ampak držimo skupaj in še naprej lovimo le uspehe.

 

Kdaj in kako si se srečala, spoznala s KNOF-om?

Preden sem spoznala KNOF, sem po naključju, za katerega smo tako jaz kot moja družina zelo hvaležni, spoznala Mojco. Še preden sem se preselila v Sevnico, sem s hčerama prihajala na poletne počitnice. Tako sem najprej spoznala Mojco, potem pa KNOF in njegove projekte, leta 2011 pa sodelovala na odprtju prve Stare šole v Sevnici.

 

Že nekaj časa si vodja, direktorica Stare šole Sevnica. Kako se je vse skupaj začelo?

Kot sem že omenila, sem se s Staro šolo spoznala že leta 2011. Po preselitvi v Sevnico me je vse bolj zanimalo delovanje Stare šole in ponovna uporaba. Tako sem bila najprej vključena kot prostovoljka v Stari šoli Sevnica. Leta so minevala, jaz sem pa poleg tega, da sem že bila zaposlena v drugih podjetjih, bila vse bolj in bolj zagreta za Staro šolo. Trud, želja, volja, delo in zagnanost so se obrestovali in tako sem od prostovoljke, zaposlene, danes prišla do direktorice Zavoda Stara šola Sevnica. Seveda brez Mojce, družine in njihove podpore od začetka pa do danes, ne bi uspela v svojih zamislih.

 

Kako ti je všeč tvoja služba, tvoje delo?

Zelo mi je všeč. Stara šola ni samo moje delo, ampak je postala del mene. Veseli me, kadar vidim vse več in več zadovoljnih ljudi, ki odhajajo iz moje Stare šole. Posebej sem pa vesela, ko jih vidim, da pridejo ponovno nazaj. Moram tudi omeniti, da sem ponosna nase, ker se poleg dobrega delovanja Zavoda Stara šola Sevnica uspem tudi vključiti v proces dela, naučiti o morebitnih osnovah ponovne uporabe v delu z oblačili in pohištvom ter dela z ljudmi, ki pridejo v mojo trgovino preko Učnih delavnic.

 

Misliš, da so ljudje dovolj osveščeni o ponovni uporabi?

Ko sem se spoznala s Staro šolo, takrat v Srbiji ni bilo trgovine/ butika, ki bi delovala na tak način. Zame je bilo vse novo. Moram priznati, da sem tudi sama na začetku (dokler je bila prva Stara šola v pripravi) imela predsodke pred tem. Spraševala sem sem, kako lahko nekdo nosi nekaj, kar ni novo. Predsodki so trajali le kratek čas, saj sem že takrat (leta 2011), ko sem stopila v novo odprto Staro šolo, hitro našla kos oblačila, ki me je kupil in ga verjemite!, imam še danes. Vse več ljudi je osveščenih o ponovni uporabi, kar tudi sama opažam v svoji trgovini. Seveda se dogaja tudi to, da nekdo pride v trgovino, pa sploh ne ve, da je trgovina ponovne uporabe in, ko razložim naše delo, nima težav s tem, da si nekaj ne bi izbral/a. Na drugi strani so pa manj osveščeni ljudje, kateri potem ko izvejo, da so izdelki iz ponovne uporabe, se niti ne želijo pogovarjati naprej. Na srečo je takih zelo malo.

 

Kaj te poleg tvoje službe še veseli? Kje in kako si napolniš baterije?

Moja družina, moji otroci in vnuka so moj vir energije. Poleg njih je pa še ozek krog pravih prijateljev.

 

Mogoče kakšna misel za naše bralce?

Ponovna uporaba postaja naša realnost in naj bo navada vseh nas.

Intervjujala: Karla Kavčič

 

 

 

Zero waste v Sloveniji

Zero waste v Sloveniji

Sam izraz zero waste se prvič pojavi že v 70-tih letih, iz njega pa se je razvilo zero waste...

sl_SISlovenian