Predelava pohištva in ohranjanje narave
1 oktobra, 2020
Igor Hotko

Predelava pohištva in ponovna uporaba lesa sta ključni za ohranjanje narave in okolja. Les je strateška surovina in je poleg vode naš edini naravno obnovljivi vir. V Sloveniji ga imamo veliko, zato ponuja količinsko zadostno in kakovostno podporo za lesnopredelovalno industrijo. Ostanki lesa in uporabljeno pohištvo se lahko predelajo v nove izdelke. S ponovno uporabo in reciklažo zmanjšujemo poseko gozdov in spodbujamo ohranjanje življenskega prostora.

 

O lesu

 

Les ima širok spekter uporabe za dekorativne namene in notranje pohištvo, vedno bolj pa se uveljavlja pri izdelavi stavbnega pohištva in v gradbeništvu. Lesni ostanki, ki nastanejo med proizvodnjo se lahko uporabijo tudi kot obnovljivi vir energije za ogrevanje prostora ali sanitarne vode. Panoga je tako lahko energetsko samooskrbna. Pravilna vgradnja in vzdrževanje lesa prispevata k daljši dobi uporabnosti lesenega izdelka. Les, ki ga uporabimo za izdelke, še več deset let skladišči CO2 (drevo med rastjo veže CO2 v les), ki bi bil v primeru energetske rabe ali propada v gozdu izpuščen v ozračje. Drevo med rastjo enega kubičnega metra lesa absorbira več ogljikovega dioksida, kot ga proizvodnja lesa na en kubični meter proizvede.

 

Predelava lesa je v primerjavi s predelavo ostalih materialov iz energetskega vidika bolj smotrna, saj predelava pohištva porabi manj energije kot pa predelava ostalih materialov. Pri zgorevanju lesa je proces pridobivanja energije ravno obraten. Ogljik in kisik v lesu reagirata s kisikom iz zraka, če je tega dovolj, se ogljik s kisikom veže v ogljikov dioksid (CO₂), pri tem pa se sprošča toplota. Če je količina kisika premajhna, nastaja ogljikov monoksid (CO) in občutno manj toplote. Les praktično ne vsebuje žvepla, bolj pa moramo paziti na produkte gorenja lesnega oglja in večji delež delcev pepela, ki so lahko okolju neprijazni.

 

Les kot surovina

 

Les vidimo predvsem kot surovino za izdelavo pohištva in izdelkov za gradbene namene, med sečnjo in predelavo pa nastajajo tudi ostanki, ki predstavljajo industrijsko neuporaben les (veje, neuporabni oblanci, prah). Teh ostankov sicer ni mogoče uporabiti za izdelke, so pa uporabni kot energetski vir. Lesarska panoga ne proizvaja nevarnih odpadkov, ki vplivajo na kakovost okolja. V lesarskih podjetjih lahko odpadki predstavljajo surovino za izdelavo kompozitov, kot so lepljen les in plošče, lahko pa jih porabimo tudi za energetsko samooskrbo.

 

Z različnimi tehnološkimi postopki lahko izboljšamo osnovne lastnosti lesa in mu tako povečamo uporabno in tržno vrednost. Polizdelke delimo na kompozite primarne in sekundarne proizvodnje. Ti izdelki se uporabljajo v pohištveni industriji ter kot konstrukcijski element. S takšno obdelavo lesa izboljšamo mehanske lastnosti lesa ter mu povečamo odpornost.

 

 

Pomembna je tudi možnost ponovne uporabe in reciklaže izdelkov iz lesa, saj se lesni odpad oz. ostanek lahko uporabi kot glavni gradnik novega proizvoda. Lesni izdelki so lahko oblikovani po načelih krožnega gospodarstva, kjer preko predelave, ponovne uporabe in recikliranja, odpadki ene industrije postanejo vhodni material za drugo. Na ta način se zmanjša poraba surovin in količina odpadkov, kar pripomore k zmanjševanju ogljičnega odtisa (emisij toplogrednih plinov). Les je tako material, ki nam omogoča ohranjati standard z najmanjšim možnim vplivom na okolje.

 

Les po uporabi

 

Odslužen lesen izdelek lahko predstavlja grožnjo okolju, saj je lahko kontaminiran zaradi uporabe premazov ali impregnacijskih sredstev, ki obremenjujejo okolje. Po drugi strani v industrijskih obratih nastajajo precejšnje količine lesnih ostankov, ki so okoljsko neoporečni in še vedno vsebujejo les visoke kakovosti. Leseni ostanki in odslužen les predstavljajo surovino, ki v veliki večini primerov konča na odlagališčih ali v domačih in industrijskih pečeh. Pohištvo je eno najbolj trpežnih sredstev, ki jih imate doma, kot tudi v pisarni. Ko se odločite za prenovo ali selitev, vam starih kosov ni treba poslati na smetišče. Če so še vedno v uporabnem stanju, je prodaja ali donacija boljša možnost. Predelava pohištva predstavlja proces ponovne uporabe starega in »odpadnega« lesa ter zmanjšanje onesnaževanja okolja.

 

Vrste odpadnega lesa:
  • les, ki ostane pri rušenju objektov (ostrešja, lesene obloge,…)
  • stavbno pohištvo (okna brez stekla, vrata, podboji,…)
  • veje obžaganih dreves
  • leseno pohištvo
  • odpadna žagovina, oblanci, lesni prah
  • lesena embalaža
  • odpadni les komunalnih deponij

 

Pri zbiranju odsluženega lesa prihaja do težav zaradi neustreznega ločevanja lesa. Stroški ločevanja so visoki, predvsem zaradi slabe kvalitete zbranega odsluženega lesa in lesnih odpadkov (veliko nečistoč in kemikalij – svinčeve barve, laki, lepila). Neustrezno sortiran odpadni les je pogosto neprimeren za ponovno predelavo, uporabi se lahko zgolj za energetsko izrabo (posledično nižja cena). Zbiranje poteka večinoma samo na deponijah, kar povzroča višje transportne stroške in posledično slabše prevzemne pogoje do imetnikov odsluženega lesa. Reciklaža lesa zmanjšuje sečnjo gozdov, s tem pa posledično predstavlja pozitiven ekološki učinek in ohranjanje naravnih virov.

 

Za manjšo izrabo naravnih virov in zato, da se v naravi ne bi kopičili nerazgradljivi in strupeni materiali, je potrebna reciklaža. Tako zagotovimo ponovno uporabo odpadnih snovi oz. materialov iz industrije, kmetijstva in gospodinjstev, zmanjšamo pritiske na okolje, ter pametno porabimo surovine, ki so nam na voljo v že predelani obliki.

 

Predelava pohištva, učinek in pomen

 

Tone odpadnega pohištva vsako leto končajo na odlagališču, čeprav je veliko teh predmetov še vedno uporabnih, bodisi kot deli ali kot celota. Zaradi omejenih zmogljivosti odlagališč je to neverjetna izguba prostora! Poleg tega, odvrženo pohištvo za odstranitev zahteva več energije in virov, saj se novo pohištvo proizvaja in prevaža, da ga nadomesti – pri tem pa nastajajo s tem povezani toplogredni plini. Namesto da bi na odlagališče poslali neželeno pohištvo, ga lahko ponovno uporabimo in recikliramo.

 

 

Z nekaj ustvarjalnosti in malo dela, lahko vzamete rabljeno pohištvo in ga spremenite v nekaj novega in elegantnega. Na prenovo pisarne lahko pogosto gledamo kot na ključ za oživitev utrujenega in zastarelega delovnega prostora. To je priložnost za razmislek o blagovni znamki, skupnosti in oblikovanju. Vzpostavitev kulture o ponovni uporabi v vaši organizaciji, lahko spodbudi ljudi k učinkovitejšemu delu, vrednotenju poslanstva podjetja in boljši uporabi razpoložljivega prostora. Pri tem boste tudi bistveno prispevali k ohranjanju narave in izboljšanju okolja. Prvi vsem tem vam lahko pomaga tudi KNOFov krožni laboratorij v Krškem, kjer vzpostavljajo Salon pohištva iz ponovne uporabe in mizarsko delavnico za prenovo pohištva. Velik razvoj posvečamo redizajnu pohištva s pomočjo kreativcev, dizajn studija Gigodizajn ter moderne tehnologije za ustvarjanje dodatkov za pohištvo iz odpadne plastike.

 

Predelava pohištva in njegove prednosti:

– Za izdelavo novega pohištva je potrebno manj surovin, da se prepreči nepotrebno onesnaženje
– Recikliranje prihrani energijo
– Manjši izpusti toplogrednih plinov in s tem manjši prispevek vaše organizacije k podnebnim spremembam
– Prihranite denar za nabavo sredstev, ki jih vaša organizacija že ima in jih ne potrebuje
– Zmanjša količino odpadkov, ki se pošlje na odlagališče ali v sežig
– Daje priložnost dobrodelnim organizacijam, da pridobijo pohištvo za donacije

 

Resnica je, da je vseeno, v kaj spremenite staro pohištvo. Če je sprememba koristna in ustvarja manj odpadkov, je bolje to, kot da ga odpeljemo na odlagališče. Preurejanje pohištva se ne razlikuje veliko od recikliranja in vodi do številnih enakih koristi. Les pomembno prispeva k sonaravnemu razvoju in blaži posledice podnebnih sprememb.

 

Igor Hotko

 

Viri:

 

Uveljavite zeleno vizijo

Uveljavite zeleno vizijo

Večina podjetji ima veliko možnosti za nadgradnjo na področju varovanja okolja. Izbrali smo nekaj...