Podajajoči intervju s Tonijem Komljancem, administratorjem in fotografom
20 avgusta, 2020

Predstavljamo vam Tonija Komljanca, fotografa in administratorja, ki s svojim pisarniškim in terenskim delom podaja lepšo in učinkovitejšo podobo našega zavoda. Fotografsko slikovno gradivo je tudi v Zavodu KNOF ena izmed najpomembnejših zadev. Slika je nekaj, kar osebo prvo privabi ali odvrne. Pri nas za to poskrbi Toni, ki s svojim delom pomaga promovirati naše dejavnosti. Uživa v fotografiranju in se ukvarja tudi s številnimi drugimi nalogami. Spoznajte življenje in delo našega magistra, metalca in multimedijca v širši sliki.

 

Kje si prvič slišal za KNOF in kako se je začela tvoja pot pri njih?

Mislim, da sem za Knof prvič slišal, ko sem se udeležil prvega metal koncerta, ki so ga takrat organizirali Knofovci. Pozneje, ko sem izgubil službo, so mi na ZRSZ ponudili možnost, da se vključim v program za brezposelne, ki se imenuje Socialna aktivacija. Socialno aktivacijo je izvajal KNOF. Ob vključitvi v ta program sem se zopet srečal s to organizacijo. Tako sem tudi bolje spoznal njihovo delo in nekatere zaposlene v njej. Ugotovil sem, da je njihova dejavnost zelo blizu načelom, ki jih zagovarjam tudi sam in stvarem, ki me zanimajo. Po poteku programa se mi je ponudila priložnost, da se vključim v učne delavnice v njihovem računovodstvu.

 

Delo v računovodstvu in administraciji me je že od začetka srednje šole zelo veselilo, zato sem to delo z veseljem sprejel. Ker sem potreboval kompetence, sem po končanih učnih delavnicah še nekaj mesecev delal kot prostovoljec v računovodstvu. Nepričakovano se je pojavila možnost za zaposlitev v administraciji, kjer so potrebovali nekoga, ki bo poleg tekočega dela skrbel tudi za slikovno in grafično gradivo. V teh zadevah sem se takoj videl in tako sem postal zaposlen na Knofu. Ugotovil sem, da je fotografiranje in obdelovanje posnetih fotografij tisto, kar me najbolj veseli.

 

Kaj si po izobrazbi? Ali meniš, da te bo tvoja smer izobrazbe privedla do cilja, ki si ga želiš uresničiti?

Po izobrazbi sem magister upravnih ved. Mislim, da me bo vsaj delno tudi moja smer izobrazbe, čeprav je čisto nekaj drugega kot fotografija, pripeljala do cilja, za katerega trdno verjamem, da ga bom uresničil.

 

Kako te je pritegnil ta fotografski hobi?

Fotografiranje me je začelo zanimati že zgodaj v najstniških letih, ko sem si tudi kupil prvi analogni fotoaparat. Na začetku sem fotografiral za svoje namene predvsem gozdove in metal koncerte. Želja, da bi nekoč postal fotograf, ki bi se s tem tudi preživljal, je v meni tlela že od samega začetka. Vendar nikoli ni bilo priložnosti, da bi jo uresničil. Verjetno sem delal napako, da se nikoli nisem prijavil na kakršenkoli fotografski natečaj ali vsaj javno objavil kakšno svojo fotografijo. Z zaposlitvijo v KNOF-u se mi je odprla možnost fotografirati izdelke in stvari organizacije tudi za nekoga drugega oziroma za službene namene.

 

Na splošno rad fotografiram vse, ker je to moja strast in me osrečuje. Najrajši fotografiram naravo oziroma gozdove, največji izziv pa so manjše trgovine, kjer je v majhnem in slabo osvetljenem prostoru  vse zloženo in nametano skupaj. V takšnih razmerah se najbolj pokaže znanje in iznajdljivost fotografa, ker mora poleg primerne osvetlitve odločiti, kaj bo zajel na fotografijo in kaj ne. Moja želja za prihodnost je postati čim boljši fotograf in ustvarjati fotografije najvišje kvalitete. Zato se neprestano izobražujem in prakticiram različne zadeve.

 

Imaš poleg fotografiranja še kakšen drug hobi?

Ja, imam še nekaj drugih hobijev. Že dolgo let najrajši poslušam metal glasbo, ki je postala tudi moj način življenja. Poleg tega veliko časa posvetim igranju električne kitare in bobnov ter v povezavi s tem ustvarjanju lastne glasbe, tudi obiskovanju koncertov in drugim prireditvam, zbirateljstvu, kolesarjenju, kuhanju, pohodništvu, …

 

Kakšen tip človeka si?

Čeprav poslušam agresivno glasbo (po mnenju drugih), ki ima v besedilih velikokrat tudi negativno sporočilo, sem mirna oseba, polna pozitivizma, ki bo takoj priskočila na pomoč živalim ali ljudem v stiski. Če lahko, vedno pomagam drugim. Pomoč živalim in ljudem me osrečuje in daje nek smisel življenja na tem, po eni strani zelo krutem, po drugi strani pa lepem svetu.

 

Kot prebivalec Posavja, kako se ti zdi kvaliteta življenja in priložnosti, ki jih ponuja?

Nikoli se nisem zelo poglabljal in raziskoval tega področja, zato imam premalo informacij, da bi lahko dal zanesljivo oceno o stanju v Posavju. Kot mimoidoči opazovalec opažam, da se kvaliteta življenja v Posavju bistveno ne razlikuje od drugih delov Slovenije. Vsi tarnajo, da nimajo denarja, a trgovine so pa vseeno polne kupcev. Glede zaposlitve je manj možnosti kot drugod, vendar se s tem ne obremenjujem. Pogrešam pa več metalskih koncertov.

 

V KNOF-u nas pozivajo k ponovni uporabi in zmanjševanju onesnaževanja okolja. Kaj meniš o tej temi?

Knof glede vsega tega veliko vpliva name. Od kar sem vključen v to organizacijo, sem začel razmišljati bolj pozitivno. Izogibam se plastiki ali pa jo kupim čim manj, bolj se prehranjujem z lokalno pridelano zelenjavo, več sem začel kolesariti in se manj voziti z avtom. Nenehno zbiram plastične zamaške za dobrodelne namene. Rabljenih oblačil trenutno še ne kupujem, ustvarjam pa veliko manj odpadkov, kot sem jih pred leti.

 

Kakšne poslovne cilje imaš za naslednje leto?

Poslovni cilji za naslednje leto so ostati še naprej zaposlen na KNOF-u, ker je to zame najboljša organizacija. V fotografiranju želim postati še boljši in svoje fotografije povzdigniti na višji nivo kvalitete, poslovno sodelovati s fotografi, modeli in ljudmi, ki se bodo želeli fotografirati ter registrirati in odpreti svojo fotografsko dejavnost.

 

Intervjujal: Robi Guček

 

Odgovorna lesena svečka

Odgovorna lesena svečka

"Tebi v spomin poklanjam svečko, hkrati pa mi plamen gori tudi v srcu, ker naredim dobro delo."...