Podajajoči intervju z Robijem Gučekom, multimedijskim oblikovalcem
3 avgusta, 2020
Igor Hotko

Mladenič, ki ga v novih prostorih najdemo v zadnjem, skorajda skritem kotičku. Okoli njega pa prižgani ekrani, zadnji poskusi iz Stikalnikovih projektov in obvezna skodelica kave. Ne govori veliko, a kadar je v elementu te osvoji s svojim smislom za humor. Še hitreje kot po tipkovnici tipka po ekranu telefona, zaradi česar bi ga kar hitro popredalčkali kot tipičnega milenijca, a mislim da to ni. Kdo torej je ta filozofska različica homo sapiensa? Sama vam na to vprašanje še ne morem odgovoriti, a ga lahko skozi spodnja vprašanja malce pobližje spoznate kar sami. In verjemite, vredno je! 

Si ti našel Knof ali je Knof našel tebe? Kje in kako? 

S takratno zasedbo KNOF sem se spoznal leta 2010, ko so bili še društvo in je bil njihov glavni cilj prirejati dogodke za mlade. Tam sem se poistovetil z ekipo, bila je odlična izkušnja spoznavanja lokalnega dogajanja. Skozi to izkušnjo sem pridobil veliko znanj, ki jih še danes cenim in so nezamenljive. Sicer smo takrat izgubili stik, vendar smo se pred štirimi leti ponovno našli in nadaljujemo skupno pot.

Po izobrazbi si multimedijec. Kaj to pomeni v praksi? 

Sicer precej zanimiva beseda sama po sebi, vendar je zelo zavajajoča za ostale ljudi. Če razdremo besedo naj bi ta opisovala človeka, ki je poznavalec večjih medijev. Ta varirajo od specializacije posameznika. Trenutno imam občutek, da izobrazba sama po sebi ni zadostna, ker je le sklop v večji sliki vizualnega komuniciranja.S tem ciljam na znanja z visoko dodano vrednostjo, kot so programiranje ali tiskarstvo oz. nekakšen “priklop” k besedi multimedijec.

Kaj definira tvojo generacijo? Ali si tipičen predstavnik le-te?  

Naj bi spadal med milenijce, vendar ne čutim potrebe po pripadnosti, ker ne vidim razloga, da bi to definiralo moj vsakdan. Generacijske razlike so sicer opazne, vendar ko označujemo in postavljamo nekakšne stereotipe, dvomim, da prinašamo kakršnokoli korist v naš prid. Nisem spoznal še človeka, ki bi se definiral kot tipičen predstavnik, zakaj bi? Kaj smo dosegli ali spreobrnili? Vedno so vsi “unikatni”, vendar če sodiš ljudi po dejanjih, se bodo običajno držali vzgoje, ki je ponotranjena že od ranega otroštva. Se pravi služba, otroci, obnova hiše staršev (ob večji finačni zmogljivosti nakup zemlje), praznovanje rojstnih dnevov, dopust in na koncu nezanemarljiva smrt. V primeru posameznikov, ki želijo kaj več, ti običajno odtavajo v metropole, kjer spoznavajo ideologije, s katerimi se poistovetijo. Kar želim povedati je, da si vsi želimo pripadnost in brezpogojno potrditev bližnjih za naše odločitve.

S katero živaljo se poistovetiš in zakaj?

Z homo sapiensom. Imava podobne karakteristike, oba kritično razmišljava in smo precej invazivna vrsta v tedanjem ekosistemu. Sicer mi točno ta evolucijski korak ni čisto popoln, moram potrditi, da je vrsta precej zanimiva zaradi interpersonalnih konfliktov, ki nam poživljajo popoldneve. Všeč so mi tjulnji. Sklop maščevja, ki se nerodno premika po trdnih površinah in magično lebdi v morju. Tukaj ne vlečem nobene vzporednice med tjulnom in sabo, samo všeč so mi. 

V prostem času se vsedeš za računalnik. Kaj počneš? 

Običajno se začne z vžigom osebnega sistema in vpisa v namizje. Najraje imam, če mi to uspe v manj kot 30 sekundah. Potem sledi ostalo. 

Kakšne izkušnje imaš s ponovno uporabo? 

Tukaj brez slabe vesti izjavim, da sem najmanj ozaveščen član,  cenim svoje ugodje precej več, kot neko aktivistično participacijo. Največ kar naredim je recikliranje domačih smeti. Pred hišo imam kompostnik, nekaj šteje. 

Za konec nam razkrij na katerih projektih trenutno delaš, zaupaj našim bralcem in meni  kolikor lahko, saj verjamem, da vsega ne moremo izvedeti preden »dozori«. 

Že 2 leti se ukvarjam z vizualno estetiko glasbenega žanra Vaporwave  (https://www.pinterest.com/otaldojuca/vaporwave-aesthetic/). Zelo mi je všeč ta nostalgično-futurističen žanr in veliko ustvarjam v tem stilu, vendar želim tudi svoja dela objavljati na socialnih omrežjih, ko se bom lotil tega.  Toliko lahko zaupam, več bo sledilo kmalu.

Intervjujala: Neža Palčič

julij 2020

ZDAJ je čas, da…

ZDAJ je čas, da…

Z vami delimo članek, ki smo ga prejeli od naše članice in inkubiranke v podjetniškem inkubatorju...