Iz "imeti v lasti" v "kupovati storitve" | Poročilo: Okrogla miza KNOF ob obisku Vlade v Posavju na temo medsektorskega sodelovanja

Namen okrogle mize je bil predstavitev rezultatov in družbenega učinka KNOFa ob 10 obletnici delovanja, analiza partnerskega sodelovanja v tem času ter iskanje neizkoriščenih priložnosti, potencialov partnerskega sodelovanja vseh treh sektorjev, javnega, gospodarskega in nevladnega.

 

Uvodni del

Mojca Žganec Metelko je predstavila delovanje KNOF inkubatorja socialne ekonomije, celovitega podpornega okolja, ki z osebnim pristopom združuje podjetništvo, družbeno odgovornost in tehnologijo. Danes v inkubatorju deluje 10 podjetnih idej, zaposlenih je 10 oseb. Leto 2017 je poleg praznovanja jubileja zaznamovano tudi s širitvijo delovanja inkubatorja v nove prostore na tržnici v Krškem, ki so dali možnost za razvoj novih programov, med drugim tudi Stikalnik FabLab Posavje, učnega izdelovalnega laboratorija, butika ponovne uporabe Stara šola Krško in prostora za so-delo oz. Coworking Krško.

 

Po kratki predstavitvi KNOF se je predstavila ena izmed inkubirank, Snežana Mančič, priseljenka iz Srbije, ki je danes direktorica in zaposlena znotraj svojega socialnega podjetja ustanovljenega iz strani KNOFa in je zgodba o uspehu ter dokaz, da koncept podpore KNOF deluje.

 

Družbeni učinek KNOFa

V desetih letih je KNOF vključil 137 oseb, ki so bile skupaj vključene za 1.208 mesecev. Od leta 2011 smo v KNOFu ustvarili 65 zaposlitev, od tega je bilo več kot 1/3 redno zaposlenih in financiranih iz lastne dejavnosti in skoraj 1/3 redno zaposlenih preko subvencij in razpisov, dobra 1/3 pa je bilo zaposlenih preko javnih del. Poleg tega smo vključili več kot 80 prostovoljcev, 18 usposabljancev, omogočili smo opravljanje poklicne rehabilitacije invalidov in družbeno koristno delo.

Inkubator KNOF je od leta 2013 zagnal 22 podjetnih centrov oz. inkubirancev, dva sta imela za izhod zaposlitev v drugem podjetju, štirje v odcepitvi v samostojno podjetje, eden pa v upokojitvi vodje. Svetovanje in pomoč v socialnem inkubatorju je od leta 2013 poiskalo več kot 260 oseb. V desetih letih smo ustvarili 756.272 EUR prihodkov od tega je bilo več kot polovica ustvarjenih na trgu.

Preko različnih predavanj, delavnic, usposabljanj o vrtnarstvu, zdravem življenju in okolju, socialnem podjetništvu in računalništvu smo od leta 2013 usposobili več kot 3.000 otrok, odraslih in ljudi s posebnimi potrebami. Skrbimo tudi za okolje, od leta 2011 smo mu s ponovno uporabo in preprečevanjem nastajanja odpadkov, v okviru Stare šole, Plenic KiSS, naravne gradnje Veles in naravnih dekoracij Zeleni vrt, prihranili cca 350 ton.

Analiza medsektorskega sodelovanja na primeru KNOF

Pri analizi medsektorskega sodelovanja smo se osredotočili na 3 področja, pravni okvir, promocijo in financiranje.

 

Pri pregledu pravnih okvirjev smo ugotovili, da imamo od leta 2007 Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ki le-to definira kot sistem, pri katerem se javne službe in projekti v javnem interesu izvajajo ali financirajo s pomočjo sodelovanja med javnim in zasebnim partnerjem. Od leta 2010 že obstajajo priporočila za upoštevanje socialnih in družbenih vidikov pri javnem naročanju vendar kot socialni podjetniki v praksi še nismo zaznali, da bi pri kakšnem javnem naročilu veljal kakšen drugi kriterij kot cena. Evropska komisija je pripravila tudi Priročnik za upoštevanje socialnih vidikov pri javnem naročanju – Kupujte socialno, katerega namen je povečati ozaveščenost naročnikov o mogočih koristih socialnih vidikov pri javnem naročanju in predstaviti načine, kako lahko javni naročniki ob omejitvah javno-naročniške zakonodaje pri naročanju upoštevajo socialne vidike. Posredno pa tudi omogočiti učinkovitejše doseganje strateških družbenih ciljev, zagotoviti dodano vrednost pri rabi javnih sredstev in spodbuditi zasebne gospodarske subjekte k družbeno odgovornejšemu poslovanju.

 

Predstavili smo dva primera javnega naročila, v prvem socialni in okolijski vidiki storitve niso bili upoštevani, pri drugem, pa je imela komponenta »narejeno v socialnem podjetju« pomen, vendar ni bila odločujoča.

Partnerstvo sodelovanje na področju promocije je bolj razširjeno, vendar tudi tukaj ni pravila. Udeleženci smo se namreč vprašali, zakaj npr. eno komunalno podjetje pomaga pri promociji centra ponovne uporabe, ki prispeva k poslanstvu pravilnega ravnanja z odpadki in zakaj drugo komunalno podjetje ne? In pa tudi, ali so mediji moralno zavezani objavljati družbeno-odgovorne in trajnostne rešitve?

 

Pri sodelovanju na področju financiranja smo poudarili, da menimo, da mora le to biti zastavljeno »po zdravi pameti« oziroma z jasno konstrukcijo financiranja vs. učinka. Izpostavili smo primer brezplačnega najema prostora iz strani občine za potrebe socialnega podjetja, pri čemer smo izračunali prihranek javnega denarja in dodaten prihodek v lokalno okolje, ki ga to socialno podjetje ustvarja preko družbenega učinka, ki je bil kar 10 x večji od tržne najemnine, ki bi se zaračunala, če prostor ne bi bil v »brezplačnem najemu«. Opozorili smo tudi na neprimerne kriterije in oblike občinskih javnih razpisov, ki so le v manjšini primerov prilagojene spodbujanju socialnega podjetništva in upoštevajo družbene učinke. Predstavili smo tudi predlog možnega partnerskega sodelovanja med komunalnim podjetjem in centrom ponovne uporabe iz katerega obe strani pridobita.

 

Ob koncu uvodnega dela smo povzeli misel dr. Boštjana Ferka, direktorja Inštituta za javno-zasebna partnerstva, ki poudarja, da je za povečanje števila vzpostavljenih učinkovitih javno-zasebnih partnerstev potrebno spremeni koncept razmišljanja javnega sektorja iz »imeti v lasti« v »kupovati storitve«.

 

Razprava na temo medsektorskega sodelovanja

Po uvodnih predstavitvah in iztočnicah je vsak udeleženec okrogle mize pojasnil svoje stališče in morebitne dobre prakse, priložnosti medsektorskega sodelovanja. Po enourni razpravi smo povedano sklenili v naslednje točke:

1. Merjenje družbenega učinka:

Velik pomen pri vzpostavljanju kvalitetnega javno-zasebnega partnerstva ima jasen izračun družbenega učinka. Za to so potrebni kriteriji in ga. Štepic je povedala, da so le-ti že pripravljeni in bodo stopili v veljavo skupaj z novelo Zakona o socialnem podjetništvu, ki je v fazi potrditve na Vladi. Predstavnik Občine Sevnica je povedal, da bo jasen družbeni učinek posamezne dejavnosti dal tudi pravne možnosti za občinska sredstva v obliki finančnih transferjev.

2. Ozaveščanje o socialnem podjetništvu

Nujno je izobraževanje in ozaveščanje o socialnemu podjetništvu in njegovih učinkih, saj se pogosto srečujemo z napačnim dojemanjem socialnih podjetij kot nesamostojnih, pripetih na državne jasli, tako med predstavniki državne in občinske uprave, komunalnimi podjetji, javnimi zavodi, kot med potrošniki. V Sloveniji imamo kar nekaj primerov socialnih podjetij, ki so nastala brez pomoči javnega denarja in ustvarjajo stabilna delovna mesta. Ga. Štepiceva je dejala, da načrtujejo v okviru vladega strateškega projekta tudi kampanjo na to temo, omeniti pa je smiselno na tem mestu tudi kampanjo "Kupujem odgovorno", ki jo je v decembru lansiralo Združenje Socialna ekonomija Slovenije, ki naslavlja ravno to problematiko.

3. Socialna podjetja imajo potencial za zmanjševanje strukturne brezposelnosti

Predstavnica Zavoda za zaposlovanje je povedala, da se stopnja brezposelnosti sicer manjša, vendar da ostaja problem strukturne brezposelnosti, kar pomeni, da ta delež brezposelnih predstavlja predvsem dolgotrajno brezposelne osebe, z nižjo izobrabo, invalidnostjo ali osebe nad 55. let. Socialna podjetja že imajo v svojih vrstah nekaj primerov dobrih praks, kako se za to strukturo oseb lahko ustvari trajnostno delovno mesto, dokazala so tudi že, da znajo najti potencial v teh osebah.

4. Več srečanj, skupna vizija in doslednost

Vsi udeleženci smo se strinjali, da bi morali na leto organizirati več takšnih srečanj, kjer se sestanejo vsi trije sektorji, saj se načrtovanje skupne strategije prične pri iskanju skupne vizije, nato skupnega problema in šele strateških ukrepov. Prav tako pa smo poudarili pomen doslednosti pri upoštevanju vrednost, skupne etike, ki je pogoj za dolgoročno partnerstvo.

 

 

 

Udeleženci okrogle mize so bili predstavniki vseh sektorjev:

- Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade

- Mojca Štepic, državna sekretarka in vodja sektorja za socialno podjetništvo na MGRT

- Vlasta Kuzmički in Roman Strlekar, predstavnika Občine Sevnica

- Gregor Brodnik, predstavnik Občine Krško

- Mojca Pernovšek, direktorica Javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladino Sevnica,

- Saša Mohorko, vodja službe ZRSZ Sevnica,

- Anita Pečnik, predstavnica Območne obrtno-podjetniške zbornice Sevnica

- Tatjana Vidmar, predstavnica podjetja Gabaroni, Gabrijele

- Mojca Žganec Metelko, KNOF inkubator socialne ekonomije Posavje

- Milena Mastnak, Zeleni Vrt, inkubiranka

- Petra Jazbec, Zavod Veles so.p., inkubiranka

 

Avtorske pravice © 2018 Podjetna skupnost KNOF Posavje - socialno podjetništvo z učinkom. Vse pravice pridržane.
Joomla! je brezplačna programska oprema izdana pod GNU General Public Licenco.