Zakon o so.p. in aktualne spremembe

AKTUALNO!

MGRT je poslal v javno obravnavo predlog spremembe Zakona o socialnem podjetništvu.
V javni razpravi je od 9. 11. do 9. 12. 2015 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem podjetništvu.

Svoje pripombe in predloge lahko pošljete na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.  do 9.12.2015.

 

Glavne spremembe novele zakona o socialnem podjetništvu?

Predlog zakona ukinja razdelitev na TIP A in B socialnih podjetij, razbija prepreke za invalidska podjetja in zaposlitvene centre, prestavlja register vodenja socialnih podjetij na AJPES in predvideva kot glavne pogoje za socialno podjetje poročilo o družbenem učinku. Slednji je še problematičen, saj se prava orodja za merjenje še iščejo.

Prav tako je v izdelavi nova Strategija za socialno podjetništvo. Oba dokumenta pripravlja MGRT v sodelovanju z državnim sekretarjem g. Tadejem Slapnikom in projektnimi skupinami iz terena.

 

POVZETEK "STAREGA" ZAKONA O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU IN DELOVANJE V PRAKSI

Socialno podjetništvo je spekter gospodarskih dejavnosti, ki niso niti del javnega niti del zasebnega sektorja in katerih primarni namen ni ustvarjanje dobička, pač pa so nastale kot odgovor na družbene težave in izzive. Socialno podjetništvo spodbuja sodelovanje ljudi, prostovoljno delo ter krepi družbeno solidarnost, predvsem pa išče inovativne poslovne rešitve za zaznane socialne, okoljske, gospodarske in druge probleme. Razvija nove načine zaposlovanja delovne sile ter s tem zagotavlja dodatna delovna mesta, hkrati pa omogoča tudi zaposlovanje ranljivih skupin na trgu dela (invalidi, starejši od 55 let, dolgotrajno brezposelne osebe…).

 

1. Načela in zahteve socialnega podjetništva

Zakon o socialnem podjetništvu (sprejet 7. marca 2011) določa, da se v socialno podjetništvo lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev. Cilj pravnih oseb ni izključno pridobivanje dobička, pač pa so ustanovljene pretežno z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin na trgu dela, s čimer se dosega javni interes. Zelo pomembno je tudi, da člani v njih delujejo prostovoljno ter da so pri upravljanju samostojne. Praviloma vključujejo tudi prostovoljno delo. Posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve namreč sprejemajo vsi člani ne glede na delež vloženega kapitala, prav tako pa so v odločanje vključeni tudi deležniki. Dobiček, ki se ustvari v podjetju se ne deli med zaposlene, temveč je namenjen za dejavnost socialnega podjetništva ali druge nepridobitne namene. Zagotovljena mora biti preglednost in nadzor nad materialnim in finančnim poslovanjem. Predvsem pa morajo socialna podjetja trajno delovati v javno korist.

>> Načela in zahteve se bistveno ne razlikujejo od pravil, ki jih sprejme vsako društvo ali zavod ob ustanovitvi. Nekaj več komplikacij je pri d.o.o. obliki, ki mora svojo "neprofitnost" izkazati v ustanovnem aktu, kjer pa nekateri notarji znajo komplicirati. Če boste imeli težave pri pridobitvi statusa za vaš d.o.o. se obrnite na nas, da vam pošljemo vzorce dokumentov in akta.

 

2. Področja in dejavnosti socialnega podjetništva 

Zakon o socialnem podjetništvu določa, da se dejavnosti socialnega podjetništva lahko opravljajo na področjih socialnega, družinskega varstva, varstva zdravja ter varstva invalidov; znanosti, raziskovanja, izobraževanja in vzgoje; zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela; zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost. Dejavnosti socialnega podjetništva se opravljajo tudi na področjih ekološke proizvodnje hrane; ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite živali; spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije; turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do turističnih storitev; trgovine za socialno ogrožene osebe; kulture, in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine; amaterskega športa in telesne kulture; reševanja in zaščite ter na področjih spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti in podpornih storitev za socialna podjetja.

>> Dejavnosti so se še razširile, tako da se lahko socialno podjetje ukvarja skoraj z vsako dejavnostjo, ki ima določen učinek.

 

3. Vrste socialnega podjetništva

Zakon o socialnem podjetništvu socialna podjetja razmejuje na dva tipa, ki določata tudi pogoje, ki jih morate dokazovati v določenem roku (od enega do dveh let po pridobitvi statusa).

Socialno podjetje tipa A lahko opravlja vse dejavnosti, ki so določene v Uredbi o opredelitvi dejavnosti socialnega podjetništva ter tudi ostale dejavnosti, ki niso opredeljene kot dejavnosti socialnega podjetništva, vendar pa mora iz dejavnosti socialnega podjetništva ustvarjati najmanj polovico svojih prihodkov.

Socialno podjetje tipa B pa lahko opravlja katerokoli dejavnost, če s svojim poslovanjem ves čas omogoča zaposlovanje vsaj ene izmed ranljivih ciljnih skupin (RCS) na trgu dela, in sicer mora imeti vsaj eno tretjino takšnih delavcev izmed vseh zaposlenih.

Odločiti se je potrebno predvsem, kakšen je vaš načrt zaposlovanja, saj morate pri tipu A zagotavljati rast zaposlenih v prvih dveh letih delovanja, pri tipu B pa je pomembna kvota 1/3 (lahko imate tudi le enega zaposlenega, če je ta iz RCS).

>> POMEMBNO! Med zaposlene pri obeh tipih se šteje TUDI zaposlene preko programov javnih del.

 

Avtorske pravice © 2017 Podjetna skupnost KNOF Posavje - socialno podjetništvo z učinkom. Vse pravice pridržane.
Joomla! je brezplačna programska oprema izdana pod GNU General Public Licenco.